| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 390
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Funkcionalizirani magnetni nanodelci za odstranjevanje težkih kovin iz odpadnih vod
Rok Pučnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje površinskih in podzemnih vod s težkimi kovinami postaja svetovni problem, prav zaradi njihovih negativnih učinkov na številne ekosisteme. Za sanacijo kontaminiranih vod se uporabljajo številne separacijske metode, med katerimi spada tudi adsorpcija na različne materiale. Magnetni nanodelci imajo poleg odličnih adsorpcijskih kapacitet tudi magnetne lastnosti, ki se lahko izkoriščajo tako pri adsorpcijskem mehanizmu kot pri končni separaciji delcev iz raztopin. V tem diplomskem delu smo proučevali vpliv zunanjega izmeničnega magnetnega polja na adsorpcijo Cr(VI) iz vodne raztopine z uporabo magnetnih nanodelcev. Pri tem smo uporabljali maghemitne magnetne nanodelce, sintetizirane po koprecipitacijskem postopku, katere smo z mikroemulzijsko metodo funkcionalizirali s hitozanom. Rezultati so pokazali, da je učinkovitost adsorpcije, s 30 mg adsorbenta, bila večja ob prisotnosti zunanjega magnetnega polja (60,39 %) kot v odsotnosti magnetnega polja (41,50 %). Največji adsorpcijski učinek (94,21 %) pa je bil dosežen z uporabo 50 mg magnetnih nanodelcev ob prisotnosti zunanjega magnetnega polja. Raziskovali smo tudi vpliv jakosti generiranega magnetnega polja na učinkovitost odstranjevanja Cr(VI) iz vodne raztopine z uporabo hitozanskih magnetnih nanodelcev. Frekvenco električnega toka po vodniku smo nastavili na 50, 100 in 200 mHz, amplituda pa je bila konstantna (11 000,00 Vpp). 78,73 % učinkovitost je bila dosežena pri 200 mHz, 88,24 % pri 50 mHz in največja 94,21 % pri 100 mHz električnem toku.
Keywords: Krom(VI), odpadne vode, adsorpcija, hitozanski magnetni nanodelci, izmenično magnetno polje.
Published: 22.09.2021; Views: 7; Downloads: 2
.pdf Full text (3,01 MB)

2.
Čiščenje odpadne vode pri barvanju z naravnimi barvili
Primož Vouk, 2021, master's thesis

Abstract: Obarvane odpadne vode iz tekstilne industrije so močno obremenjene z ioni težkih kovin. V ta namen je bil izveden postopek čiščenja obarvanih modelnih voda. Postopke barvanja volne smo izvedli z ekstraktom iz suhih orehovih listov in s sintetičnim kovinsko kompleksnim barvilom BEMAPLEX Marine D RD. Nato smo primerjali učinkovitost barvanja z naravnim in sintetičnim barvilom ter primerjali ekološko sprejemljivost barvil. Cilj raziskave je bil iz obarvanih modelnih voda odstraniti aluminijeve, bakrove, kromove in železove ione ter barvila. Modelnim vodam smo analizirali fizikalno kemijske parametre (temperaturo, pH vrednost, električno prevodnost, motnost, kemijsko potrebo po kisiku – KPK, celotni organski ogljik – TOC in koncentracijo Al3+, Cu2+, CrT in Fe3+ ionov). Izvedli smo postopek čiščenja modelnih voda z adsorpcijo na aktivno oglje, zeolit ZAG 4A in zeolit ZAG CWK. Učinek čiščenja smo ovrednotili z meritvami fizikalno kemijskih parametrov in izračunom adsorpcijske učinkovitosti ter adsorpcijske kapacitete. Primerjali smo tudi ekološke vrednosti barvanja z naravnim in sintetičnim barvilom ter ocenili učinkovitost barvanja z različnimi barvili. Aktivno oglje se je izkazalo kot najučinkovitejši testiran adsorpcijski material. Po 20 urah adsorpcije se je na 20 g adsorbenta vezalo 71,6 88,6 % ionov težkih kovin ter najbolj razbarvalo modelne vode.
Keywords: adsorpcija, naravna barvila, čiščenje odpadne vode, modelna voda, aktivno oglje
Published: 24.08.2021; Views: 161; Downloads: 21
.pdf Full text (4,43 MB)

3.
Študija izvedljivosti obdelave odpadne vode mesne industrije s flotacijo in biološkim čiščenjem
Medea Brečko, 2021, master's thesis

Abstract: Mesnopredelovalna industrija spada med največje porabnike vode, zato posledično proizvede veliko odpadnih vod. Te vode so obremenjene z velikimi količinami organskih in anorganskih snovi, fekalnih snovi in bakterij. V podjetju uporabljajo za obdelavo odpadne vode mehansko čiščenje in flotacijo. Nastalo goščo vozijo v bioplinarno, obdelana voda z razmeroma visoko vsebnostjo onesnaženja pa prehaja v centralno čistilno napravo na končno čiščenje, kar predstavlja velik strošek. Cilj magistrske naloge je načrtovati učinkovitejši postopek za obdelavo odpadne vode iz obrata mesne industrije. V laboratoriju smo izvedli JAR teste s štirimi koagulanti: železovim (III) kloridom, železovim (III) sulfatom, polihidroksi aluminijevim kloridom in hitozanom. Ugotovili smo, da je najprimernejši koagulant 40 % železov (III) klorid. Z dodatnim čiščenjem odpadne vode s koagulacijo in flokulacijo še niso doseženi standardi za izpust v vodotok, se pa taksa za obremenitev vode bistveno zmanjša. Postavili smo tudi procesno shemo z dodatnim biološkim čiščenjem. Ocenili smo, da bi imela obdelana voda po biološkem čiščenju razmeroma nizko vrednost KPK (204 mg/L O2). Kljub temu bi jo bilo treba odvajati na centralno čistilno napravo, vendar bi se taksa za obremenitev vode zmanjšala še za 64 %. Uporabno je tudi nastalo blato, iz katerega se v anaerobnih procesih proizvaja bioplin. Inkrementalna ekonomska primerjava med predlaganima postopkoma je pokazala, da dražja alternativa s koagulacijo z železovim (III) kloridom in biološkim čiščenjem ni ekonomsko upravičena, saj znaša inkrementalna donosnost investicije le 5,65 %. Ekonomsko ugodnejša alternativa je koagulacija z železovim kloridom, ki znatno zniža stroške in zahteva razmeroma nizko investicijo.
Keywords: odpadne vode mesnopredelovalne industrije, flokulacija/koagulacija, železov(III) klorid, flotacija, anaerobno/aerobno čiščenje, ekonomska analiza
Published: 07.04.2021; Views: 120; Downloads: 20
.pdf Full text (3,82 MB)

4.
SLOVENSKA TERMALNA ZDRAVILIŠČA KULTURNOZGODOVINSKI RAZGLEDI
Simona Pangrčič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina slovenskih termalnih zdravilišč s kulturnozgodovinskim razgledom. Območja zdravilišč so geografsko orisana. Opisan je kulturnozgodovinski razvoj zdravilišč, razen za novonastala iz srede 20. stoletja. Po poglavjih so za vsako zdravilišče opisana lega, zgodovina kraja, okolica, zgodovina zdravilišča z morebitno legendo o nastanku, terapevtske posebnosti in lastnosti vode ter njihova današnja ponudba. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri zgodovinskih dejstvih in osebah pa zgodovinska metoda.
Keywords: Slovenska termalna zdravilišča, kulturna zgodovina, legenda, okolica, lastnosti vode, terapevtske posebnosti, ponudba.
Published: 28.01.2021; Views: 136; Downloads: 11
.pdf Full text (1,52 MB)

5.
Hidravlična analiza prevodnosti kanalizacijskega sistema v naselju Zgornje Radvanje
Aleš Hohnjec, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali kanalizacijski sistem v naselju Zgornje Radvanje, ki leži v neposredni bližini Maribora. Glavni namen je bil ugotoviti trenutno prevodno zmogljivost obstoječega kanalizacijskega sistema ter ugotoviti kritične točke, kjer ob primerih večjih nalivov prihaja do preplavljanja. Hidravlični preračun kanalizacijskega sistema je bil izveden z uporabo programskega paketa Autodesk Storm and Sanitary Analysis. Preračun je bil opravljen za različne primere realnih nalivov, na podlagi katerih se je izkazalo več problematičnih mest kanalizacijskega sistema, za katere smo poskušali poiskati najugodnejše rešitve. Za preračun ustreznosti kanalizacijskih cevi smo uporabili tudi standard ATV-DVWK-A 127E.
Keywords: odvajanje odpadne vode, mešani kanalizacijski sistem, hidravlični preračun, polaganje cevi
Published: 18.01.2021; Views: 225; Downloads: 40
.pdf Full text (7,89 MB)

6.
Študija biološke obdelave kondenzacijskih vod podjetja Cinkarna Celje
Natalija Jančič, 2020, master's thesis

Abstract: V podjetju Cinkarna Celje že leta preizkušajo možnosti zniževanja KPK in BPK vrednosti kondenzacijskih vod. Z namenom preizkušanja biološkega čiščenja organskih snovi, ki so prisotne v kondenzacijskih vodah, je bila postavljena pilotna biološka čistilna naprava v obliki kapljalnega bioreaktorja. V notranjosti so plastični nosilci, na katerih se ob stiku z odpadno vodo tvori biofilm. Cilj preizkušanja biološkega čiščenja je bil doseči vrednosti KPK odpadne vode na iztoku pod 100 mg O2/L. Z laboratorijskimi eksperimenti smo želeli preveriti možnost rasti biofilma na nosilcih ob stiku s kondenzacijsko vodo in njihov učinek čiščenja. Z začetnimi eksperimenti smo se osredotočili na razvoj aktivnega biofilma na nosilcih v pilotni napravi in v laboratoriju. Rast biofilma smo pospešili z dodajanjem ocetne kisline in hranil v obliki raztopine dušika in fosforja. Količine dodatkov smo med obratovanjem prilagajali glede na porabo. Nadaljnja študija na pilotni napravi je vključevala serijo vzorčenj med kontinuiranim obratovanjem. Rezultati analiz so pokazali, da je na učinkovitost čiščenja organskih snovi vplivalo mesto vzorčenja pod čistilno napravo, kar je nakazovalo na nehomogeno obratovanje naprave. Ob kontinuiranem obratovanju smo dosegli povprečno učinkovitost čiščenja KPK 46 % in maksimalno 75 %. Ob določenih pogojih je bilo možno doseči iztočne vrednosti KPK kondenzacijske vode pod 100 mg O2/L. Z laboratorijskimi poskusi smo dokazali, da je rast biofilma na izbranih nosilcih, potopljenih v kondenzacijsko vodo z dodatki, ki pospešijo rast biofilma, možna. Z nastalim biofilmom je mogoče zmanjšati količino prisotnih organskih snovi v kondenzacijski vodi z zadostnim zadrževalnim časom.
Keywords: kondenzacijske vode, KPK, BPK5, kapljalni bioreaktor, biofilm
Published: 04.01.2021; Views: 228; Downloads: 51
.pdf Full text (3,75 MB)

7.
Sekundarna fekalna kanalizacija v MO Ptuj - tehnične rešitve
Jaka Zorko Vrabič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so opisani področje vodnega gospodarstva, odprava odpadne vode, pomembnost te panoge in negativni vplivi nepravilnega ravnanja z odpadnimi vodami. Predstavljena sta stanje odpadnih vod Mestne občine Ptuj in projekt Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, s katerim se skuša le-to izboljšati. Na praktičnem primeru smo prikazali izgradnjo sekundarne fekalne kanalizacije na območju Sodnice–Suha veja, ki spada k omenjenemu projektu. Podrobneje smo zaradi primerljivosti z ostalimi predstavili tehnične lastnosti glavnega niza, niza S4-1.0, elemente katerega smo skupaj s tehnologijami opisali vzporedno s smerjo odtekanja vode iz objekta v omrežje.
Keywords: gradbeništvo, odvajanje, kanalizacija, fekalne vode, tehnične rešitve
Published: 09.10.2020; Views: 280; Downloads: 38
.pdf Full text (4,74 MB)

8.
Odstranjevanje sledov organskih onesnaževal iz modelnih odpadnih vod z uporabo osmoznega procesa
Tjaša Goltnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili tekom odstranjevanja sledov organskih onesnaževal iz modelnih odpadnih vod z uporabo osmoznega procesa. Pri tem smo uporabili votlo-vlaknaste biomimetične akvaporinske FO membrane, ki imajo na notranji strani vlaken vstavljene molekule proteina akvaporina. Ugotavljali smo ali te membrane v celoti zadržijo različne farmacevtske učinkovine iz skupine farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego, natančneje iz podskupine farmacevtskih učinkovin in sicer natrijev diklofenak, naproksen, karbamazepin, azitromicin in sulfametoksazol. Prav tako smo proces osmoze izvajali pri spremenjenih pogojih (pH, pretok črpalke, smer toka, različni volumni DS in FS, koncentracija in vrsta DS). Rezultati so pokazali, da je proces osmoze učinkovit za odstranjevanje zdravilnih učinkovin iz odpadne vode, na membrano in potek procesa pa ima največji vpliv sprememba pH in koncentracija DS.
Keywords: proces osmoze, akvaporinske biomimetične membrane, votlo-vlaknaste membrane, organska onesnaževala v sledovih, odpadne vode, osmotski tlak
Published: 08.10.2020; Views: 243; Downloads: 65
.pdf Full text (3,38 MB)

9.
Detekcija ohranjenih vod na medproteinskih površinah
Ines Masten, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Študij ohranjenih vod je v sodobni farmacevtski kemiji ključnega pomena. Ne samo da ima voda pomembno vlogo v vseh bioloških procesih, temveč molekule vode ključno prispevajo pri interakcijah med proteini. Kristalne strukture kompleksov, pridobljene z visoko ločljivostjo iz različnih vendar homolognih proteinov, so pokazale, da so nekatere vode na medproteinski površini ohranjene med dvema homolognima kompleksoma. Ohranjene vode nastopajo pri tvorjenju vodikovih vezi, imajo strukturno vlogo pri makromolekulah, kjer tvorijo kompleksne mreže molekul, ki stabilizirajo njihovo strukturo. V diplomski nalogi smo s pomočjo računalniškega programa PyMOL identificirali medproteinsko površino sistema programirane celične smrt hPD-1 in njenega liganda hPD-L1 ter sistema beta rastnega faktorja Tgf-β3 in receptorja Tgf-β tipa II. Na tej medproteinski površini smo nato z orodjem ProBis H2O identificirali ohranjene molekule vode. Za vsako molekulo vode smo analizirali njene interakcije z aminokislinskimi ostanki in z ostalo medproteinsko površino. Ugotovili smo, da nekatere od teh ohranjenih molekul vod igrajo pomembno vlogo pri interakcijah med proteini ter so ključnega pomena za nujno komplementarnost. Poleg tega smo izračunali tudi energijo medproteinske interakcije in analizirali, kako vode vplivajo na celotno površino in vezavo med proteinoma. Rezultati analize nam lahko pomagajo pri predvidevanju interakcij med proteini, karakterizaciji vezavnih mest ter optimizaciji in razvoju zdravil
Keywords: ohranjene vode, medproteinska površina, vodikova vez, hidrofobni učinek, ProBiS H2O
Published: 08.10.2020; Views: 140; Downloads: 21
.pdf Full text (2,97 MB)

10.
Vpliv priprave krmnega obroka v mešalni prikolici na homogenost in prebiranje pri kravah molznicah
Urška Erker, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Na kmetiji Erker smo izvedli poizkus, pri katerem smo dodajali krmnemu obroku vodo in spremljali čas mešanja. Zanimalo nas je, kako sprememba sušine obroka in čas mešanja vplivata na homogenost in porazdelitev delcev krme. Prehranski poizkus smo razdelili na tri dele. V prvem delu poizkusa smo vzorčili standardni krmni obrok s sušino 42 % in ga mešali 10 minut. V drugem delu smo standardnemu krmnemu obroku s sušino 38 % dodali vodo in mešali 15 minut. Zadnji del je temeljil na vzorčenju krme standardnega obroka s sušino 42 %, ter čas mešanja podaljšali iz 10 na 15 minut. Porazdelitev delcev sveže krme smo določili s siti Penn State Particle Separator (PSPS). Prebiranje smo preverili s siti PSPS 12 ur in 24 ur po sveže pokladanem krmnem obroku. Sušino obroka smo spremljali vsak dan poizkusa v času pokladanja krme, določili smo jo s pomočjo friteze na topel zrak. Statistično obdelavo podatkov smo izvedli s statističnim paketom SPSS 25.1 za Windows. Za primerjavo ostankov na posameznem mestu znotraj obrokov smo uporabili GLM analizo in Tukey test. Za primerjavo prebiranja obroka po 12 in 24 urah ločeno v primerjavi s pokladanim smo uporabili t- test. Rezultati statistične analize obroka (38 % SS in 15 min) kažejo, da se četrto mesto na situ 4 značilno (p < 0,05) razlikuje od ostalih mest in lahko trdimo, da ima dodajanje vode pomemben vpliv na homogenost obroka. Rezultati kažejo, da je ob dodatku vode zmanjšana povprečna konzumacija SS/kravo/dan za 0,9 kg oziroma poveča ostanek krme za 2,06 %.
Keywords: krmni obrok, dodatek vode, čas mešanja, homogenost, prebiranje
Published: 06.10.2020; Views: 293; Downloads: 60
.pdf Full text (2,21 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica