| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zamreženje encimov iz gobe Pleurotus ostreatus
Mihaela Taljan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus (P. ostreatus) na gojiščih različne sestave. Gojišča so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov in odpadnih materialov. Spremljali smo prirast glive, glede na različne sestave gojišča. Tako smo ugotovili, da je najugodnejše gojišče za rast glive P. ostreatus, tisto, ki je sestavljeno iz pšeničnih otrobov in slame. Po 8. dneh gojenja P. ostreatus na različnih gojiščih smo ekstrahirali encime iz glivnega micelija P. ostreatus. V pridobljenih encimskih ekstraktih smo določili koncentracijo proteinov, aktivnosti in specifične aktivnosti encimov celulaze, lakaze in α-amilaze. Ugotovili smo, da je za proizvodnjo teh encimov iz glive P. ostreatus, najugodnejši substrat sestavljen iz pšeničnih otrobov in hruške. Magistrsko delo prav tako opisuje imobilizacijo dobljenih encimov v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs). Imobilizacijo v obliki m CLEAs smo izvedli na predhodno sintetizirane magnetne nanodelce prevlečene s hitozanom (H) ali dekstranom (CMD). CLEAs in mCLEAs smo določili učinkovitost imobilizacije in preostalo specifično aktivnost. Ugotovili smo, da sta encima celulaza in lakaza bila uspešno imobilizirana v obliki CMD-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz encimskega ekstrakta, katerega gojišče je bilo sestavljeno iz pšeničnih otrobov in trave. Imobilizacija α-amilaze pa je bila najuspešnejša v primeru sinteze H-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz istega encimskega ekstrakta. Prav tako smo izvedli študijo stabilnosti CLEAs in mCLEAs pri 4 °C. Po 2 tednih skladiščenja pri 4 °C smo določili še preostalo specifično aktivnost CLEAs in mCLEAs. Preostala specifična aktivnost imobiliziranih encimov se je po 2. tednih skladiščenja zmanjša, kar pomeni, da je stabilnost le teh upadla.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, mCLEAs, preostala specifična aktivnost
Objavljeno: 09.06.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

2.
Optimiranje inaktivacije encimov v graham moki
Domen Petrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Moka je živilo, ki ga najdemo v vsakem gospodinjstvu in je v vsakodnevni uporabi. Proučili smo vpliv različnih parametrov, ki vplivajo na inaktivacijo encimov v moki z uporabo superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2) (čas izpostavitve moke v SC CO2, tlak in dekompresija). Graham moko smo izpostavili v SC CO2 pri različnih pogojih z namenom inaktivacije encimov, ki so prisotni v moki. S pomočjo SC CO2 smo inaktivirali 5 različnih encimov. Stopnjo inaktivacije encimov smo določili na osnovi aktivnosti določenega encima pred in po izpostavitvi v SC CO2. Dokazali smo, da se aktivnost encimov in s tem tudi koncentracija celokupnih proteinov znižuje z naraščanjem časa in tlaka izpostavitve moke v SC CO2.
Ključne besede: α-amilaza, lipaza, peroksidaza, proteaza, polifenol oksidaza, encimi, superkritični ogljikov dioksid, inaktivacija, graham moka
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 240; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

3.
Gojenje pleurotus ostreatus na različnih substratih iz odpadnega materiala
Monika Gobec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno gojenje Pleurotus ostreatus na različnih odpadnih substratih iz kmetijstva z namenom pridobitve visoko aktivnih encimov. Gojišča so bila zasnovana iz rastnega medija, pšeničnih otrobov ter izbranih substratov (slama, trava, bučke,kumare, breskev, marelica, hruška ter paprika). Po osmih dneh inkubacije smo s postopkom ekstrakcije pridobili ekstrakte encimov, ki smo jim določili koncentracijo (vsebnost) proteinov, aktivnost ter specifično aktivnost izbranih encimov celulaze, lakaze ter α- amilaze. Zanimal nas je razrast glive v posameznih vzorcih ter prirast/izguba biomase po osmih dneh gojenja.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 119; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

4.
Določanje molskih mas ▫$\alpha$▫-amilaze, ▫$\beta$▫-glukozidaze, proteaze in lipaze z metodo gelske kromatografije
Jasmina Heric, 2019, magistrsko delo

Opis: Gelska kromatografija je vrsta tekočinske kromatografije in je metoda za ločevanje molekul glede na molekulsko maso. Za gelsko filtracijo uporabljamo steklene kolone, napolnjene s stacionarno (trdno) fazo z enakomerno velikostjo por. Volumen oz. prostor med kroglicami gela (prazen volumen kolone) zapolnjuje mobilna (tekoča) faza. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo gelske kromatografije določiti molske mase encimov α-amilaze, β-glukozidaze, proteaze in lipaze. Najprej smo določili skupno koncentracijo proteinov v vzorcih ter določili elucijsi profil encimov. S pomočjo označevalcev znanih molekulskih mas (metilenskega modrila in dekstran modrega) smo izrisali umeritveno krivuljo za določanje molskih mas in nato določili molske mase encimov α-amilaze, β-glukozidaze, proteaze in lipaze. Ugotovili smo, da je eksperimentalno določena molska masa α-amilaze je 54,6 kDa, β-glukozidaze 112,2 kDa, proteaze 78,3 kDa in lipaze 26,6 kDa. Rezultate eksperimentalno določenih molskih mas smo primerjali s podatki o molskih masah najdenih v literaturi. Nato smo vse štiri encime združili v mešanico 4 encimov, katerim smo prav tako določili skupno koncentracijo proteinov s pomočjo Bradfordove metode in nato določili aktivnost posameznih encimov α-amilaze, β-glukozidaze, proteaze in lipaze v mešanici 4 encimov.
Ključne besede: magistrska dela, gelska kromatografija, molska masa, ▫$\alpha$▫-amilaza, ▫$\beta$▫-glukozidaza, lipaza, proteaza
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 529; Prenosov: 0

5.
Vpliv sestave gojišča na aktivnost encimov iz Pleurotus ostreatus
Anja Konajzler, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus na različnih gojiščih, ki so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov ter sezonskega sadja in zelenjave. Proučevali smo vpliv sestave gojišča na prirast glive ter na aktivnost encimov (lakaze, celulaze in α-amilaze) v ekstraktih po 8 dneh gojenja glive. Razrast glive smo spremljali 8 dni in v določenih intervalih spremljali prirast oz. zmanjšanje biomase. Po 8 dneh smo ekstrahirali encime iz razrastlega P. ostreatus na izbranih gojiščih. Določili smo koncentracijo proteinov ter aktivnost in specifično aktivnost posameznih encimov (lakaze, celulaze in α-amilaze) v encimskih ekstraktih. Nato smo iz encimskih ekstraktov pripravili zamrežene encimske skupke (CLEAs). Določili smo učinkovitost imobilizacije, nato pa še aktivnost in specifično aktivnost za vse 3 encime v CLEAs. Zanimala nas je tudi stabilnost CLEAs, ki smo jo skladiščili pri 4°C. Preostalo aktivnost CLEAs smo zasledovali po 2 in 4 tednih skladiščenja pri 4°C.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, stabilnost encimov
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 555; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

6.
Inaktivacija encimov v živilih
Laura Prša, 2019, diplomsko delo

Opis: Moka je živilo, ki ga najdemo v vsakem gospodinjstvu in jo uporabljamo za kuhanje in pečenje. Na kakovost moke med drugim vpliva tudi aktivnost encimov v njej. Encimi so naravno prisotni ali namerno dodani v živilih kot aditivi. Pri moki povzročajo oksidacijske procese. Eden od glavnih problemov, ki vplivajo na uporabo moke, je krajši rok uporabnosti zaradi vsebnosti nekaterih encimov. Med skladiščenjem moke, lipidi zlahka vplivajo na njeno obstojnost zaradi encimske hidrolize, ki jo katalizirajo lipaze. Temu sledi oksidacija, kar povzroči izgubo funkcionalnosti moke, okus in hranilne lastnosti. Čeprav smo v literaturi zasledili številne pozitivne učinke encimov na moko, pa smo se zaradi njihovih negativnih vplivov na kvaliteto moke odločili inaktivirati encime α-amilazo, lipazo, peroksidazo in proteazo, ki so prisotni v moki. Encima, ki najbolj vplivata na kvaliteto moke sta lipaza in peroksidaza. Omenjene encime v moki smo želeli inaktivirati z uporabo superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2). Raziskali smo vpliv procesnih parametrov (tlak, čas izpostavitve in hitrost dekompresije) na aktivnost prostih encimov in encimov v moki. V diplomski nalogi smo omenjene encime podrobneje opisali in določili njihovo aktivnost v moki pred in po izpostavitvi v SC CO2. Prav tako smo tekom eksperimentalnega dela določili koncentracijo proteinov v moki po Bradfordovi metodi. Aktivnost encimov smo določali v beli pšenični moki. Rezultati kažejo, da je po izpostavitvi v SC CO2 preostala aktivnost α-amilaze najnižja. Za primerjavo smo določili tudi aktivnosti encimov v različnih vrstah moke. Ugotovili smo, da največ encimov vsebuje ržena moka in da je bila določena najvišja aktivnost za encim lipazo ne glede na vrsto moke.
Ključne besede: moka, encimi, α-amilaza, lipaza, peroksidaza, proteaza, superkritični ogljikov dioksid
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 831; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

7.
Aktivnost encimov v tekočih in trdnih pralnih sredstvih
Lilijana Milošič, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prikazana študija aktivnost posameznih encimov v pralnih sredstvih. Za študijo smo izbrali praškaste pralne praške, tekoče pralne praške in koncentrirane pralne praške, ki so na voljo v obliki pralnih kapsul. Osredotočili smo se predvsem na pralna sredstva, ki so na voljo na slovenskem tržišču. Pri delu smo uporabili tako praške, pri katerih deklaracija navaja vsebnost encimov, kot na take, kjer deklaracija vsebnosti encimov ne navaja. Pri delu smo poskušali posnemati princip pranja v pralnem stroju, zato smo za potrebe študije, vnaprej pripravljeno raztopino trdnega ali tekočega pralnega sredstva 1 uro inkubirali pri različnih temperaturah 30 °C, 40 °C, 60 °C in 95 °C. V tako pripravljenih raztopinah pralnih sredstev smo s pomočjo UV - Vis spektrofotometra določili koncentracijo skupnih proteinov in aktivnosti encimov α-amilaze, celulaze, lipaze in proteaze. Ugotovili smo, da so našteti encimi najpogosteje zastopani v pralnih sredstvih. Rezultati kažejo, da je v večini pralnih sredstev aktivna proteaza. Najvišje aktivnosti v pralnih sredstvih dosega encim lipaza, medtem ko je najmanj aktiven encim celulaza, katerega višje aktivnosti smo določili samo v štirih primerih. Določene aktivnosti encimov v pralnih sredstvih so relativno nizke. Posamezni encimi, ki so dodani v pralnih sredstvih imajo različne temperaturne optimume. Glede na to lahko sklepamo, da je posamezen prašek različno učinkovit pri različnih temperaturah ob enakem časovnem obdobju pranja.
Ključne besede: pralna sredstva, encimska aktivnost, proteaza, α-amilaza, celulaza, lipaza, Bradford
Objavljeno: 12.11.2018; Ogledov: 1031; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

8.
Določevanje aktivnosti nekaterih encimov v granatnem jabolku
Tamara Kobale, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje določevanje aktivnosti nekaterih encimov v različnih vzorcih granatnega jabolka. Vzorci, v katerih smo določevali encimsko aktivnost so naslednji: sveži sok, liofilizirani sok, zamrznjeni sok, etanolni ekstrakt svežih pečk, etanolni ekstrakt svežih lupin, etanolni ekstrakt liofiliziranih pečk, etanolni ekstrakt liofiliziranih lupin, vodni ekstrakt svežih pečk, vodni ekstrakt svežih lupin in vodni ekstrakt liofiliziranih lupin.Vzorce smo pridobili z različnimi postopki, kot so centrifugiranje, homogeniziranje in ekstrakcija z etanolom. V teh vzorcih smo določevali tudi totalne fenole, proantocianide, antioksidativnost, vitamin C in vitamin E. Encimi, katere smo določevali v naših vzorcih so: α-amilaza, celulaza, katalaza, lipaza, peroksidaza, proteaza in transglutaminaza. Z Bradfordovo metodo smo vzorcem določili koncentracijo proteinov. Granatno jabolko je polno vitaminov in fenolov, kar smo z rezultati tudi dokazali, saj smo v vseh vzorcih dobili prisotne večje količine vitaminov in fenolov. Prav tako so rezultati pokazali, da so prisotni vsi encimi, katere smo določali, vendar ne v vseh vzorcih.
Ključne besede: encimi, granatno jabolko, α-amilaza, celulaza, lipaza, katalaza, peroksidaza, proteaza, transglutaminaza, vitamin C, vitamin E
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 670; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

9.
Primerjava učinkov naravnih polifenolov z učinki akarboze in placeba na postprandialni nivo glukoze in inzulina v krvi
Jana Bremec, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Sladkorna bolezen (SB) je ena najpogostejših endokrinih presnovnih bolezni. Sodi v skupino presnovnih bolezni, katerih skupna značilnost je hiperglikemija. SB nastane zaradi pomanjkljivega izločanja inzulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja na ciljne celice in/ali obojega hkrati. Posledica je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Povezana je s številnimi akutnimi in kroničnimi zapleti. V zdravljenju SB se poleg spremembe življenjskega sloga uporabljajo številne učinkovine, nobena od le-teh pa ni brez neželenih učinkov. Velik izziv pri iskanju tako imenovanega »idealnega zdravila« predstavlja težnja po doseganju optimalne učinkovitosti zdravila in zmanjšanju tveganja za pojav neželenih učinkov le-tega na najnižjo možno raven. Naraščajo potrebe po uporabi dopolnilnih zdravljenj, vključno s funkcionalno hrano in nutracevtiki. Potrjeno je, da imajo ugodne učinke pri zdravljenju SB mnoge rastline, pri katerih domnevajo, da so ključne aktivne učinkovine polifenoli. Izvlečki iz lesa bele jelke (lat. Abies alba) vsebujejo številne farmakološko aktivne polifenole. Hipoglikemični učinki prehranskih polifenolnih učinkovin so povezani z inhibicijo α-amilaze v slini in trebušni slinavki ter α-glukozidaze v resicah tankega črevesja, s čimer zmanjšajo absorpcijo ogljikovih hidratov iz črevesja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali izvleček iz lesa bele jelke po zaužitju standardiziranega obroka zniža koncentraciji glukoze in inzulina v plazmi venske krvi in primerjati njegove učinke z učinki akarboze, izvlečkom kostanja in placeba. 31 zdravih preiskovancev je zaužilo 100 g belega kruha štirikrat zaporedoma (z enotedenskim zaporednim premorom) skupaj s kapsulo z izvlečkom lesa bele jelke, s kapsulo z izvlečkom kostanjevih polifenolov, s placebom ali z akarbozo (aktivna kontrola). Površino pod krivuljo časovnega poteka koncentracije glukoze v krvi (AUC) smo izračunali za vsakega prostovoljca in za vsak obrok posebej, uporabili smo inkrementno metodo. Glikemični indeks (GI) smo izračunali kot razmerje med AUC ob zaužitju obroka skupaj s testno snovjo in AUC ob zaužitju obroka skupaj s placebom. Srednje vrednosti GI so bile izračunane kot harmonična sredina. Za testiranje hipotez o razlikah smo uporabili parni t-test. Za mejo statistične značilnosti smo uporabili vrednost p < 0,05. Rezultati klinične raziskave na 31 zdravih prostovoljcih so pokazali, da izvleček lesa bele jelke, zaužit skupaj s standardiziranim obrokom, v povprečju zniža GI obroka za 35 %. Za toliko se zniža tudi postprandialna koncentracija glukoze v plazmi venske krvi, kar pomeni zmanjšanje dejavnika tveganja za razvoj mnogih bolezni, vključno s SB, srčno-žilnimi obolenji in nekaterimi vrstami raka. Izvleček lesa bele jelke verjetno tudi preprečuje preobremenjenost trebušne slinavke, saj zmanjša izločanje inzulina po obroku.
Ključne besede: postprandialna hiperglikemija, glukozidaza alfa, amilaza alfa, polifenoli, naravne učinkovine
Objavljeno: 17.05.2018; Ogledov: 601; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

10.
AKTIVNOST ENCIMOV IZ ČRNE KVASOVKE PHAEOTHECA TRIANGULARIS
Laura Kolednik, 2014, diplomsko delo

Opis: Prevladujoča skupina gliv v solinah Jadranskega morja so črne kvasovke. Ena izmed njih je Phaeotheca triangularis, ki smo jo v tem diplomskem delu obravnavali. P. triangularis je halofilna kvasovka, ki v solinah najbolje uspeva pri slanosti od 22 do 28 %. Celice P. triangularis smo mehansko razbijali s homogenizatorjem od 10 do 90 min pri atm. tlaku in temperaturi 35 °C. Za primerjavo smo celično suspenzijo P. triangularis inkubirali pri atm. tlaku in temperaturi 35 °C. S homogenizatorjem so se celične stene kvasovk razbile in njihova vsebina se je izlila v tekoč medij. Tako smo lahko preučevali vpliv homogeniziranja na izločanje encimov in proteinov iz celične suspenzije P. triangularis v odvisnosti od časa izpostavitve. Določevali smo preostalo aktivnost encimov celulaze, β-glukozidaze, α-amilaze in proteaze tako, da smo na UV-Vis spektrofotometru merili absorbance supernatantov pri različnih valovnih dolžinah. Zanimal nas je vpliv mehanskih sil na preživelost celic P. triangularis v celični suspenziji. Ugotovili smo, da je preživelost celic P. triangularis s podaljševanjem časa homogenizacije upadala, medtem ko je koncentracija proteinov v celični suspenziji P. triangularis naraščala.
Ključne besede: P. triangularis, homogeniziranje, celulaza, β-glukozidaza, α-amilaza, proteaza
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 1843; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici