| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
DRUŽBENO EKONOMSKI VIDIKI DELOVANJA UPEPELJEVALNIC
Andrej Mernik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Upepeljevanje pokojnikov se lahko po tehniški plati primerja z nekaterimi drugimi procesi kot je sežig odpadkov, vendar moramo tudi zaradi pietetnih in zgodovinskih razlogov upepeljevanje obravnavati kot poseben proces. Eden od pomembnih vidikov delovanja upepeljevalnic je tudi okoljski, saj so upepeljevalnice potencialni onesnaževalec okolja, pri čemer so za okolje najnevarnejši živo srebro in dioksini/furani zaradi toksičnosti ter bioakumulacije v živih bitjih. Zaradi okoljskih in drugih razlogov prihaja do nasprotovanja javnosti za postavitev novih upepeljevalnic, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji. S tehniškimi in drugimi ukrepi lahko emisije in druge vplive na okolje iz upepeljevalnic zelo znižamo, s tem pa postane upepeljevanje z okoljskega, tehniškega, ekonomskega, pietetnega in urbanističnega vidika najprimernejši način slovesa od pokojnikov.
Keywords: upepeljevanje, upepeljevalnica, Žale, Mirogoj, zgodovina upepeljevanja, število upepeljenih, tehniški razvoj, peč, hladilnica, procesor za pepel, emisije, živo srebro, dioksini/furani, žveplov dioksid, prašni delci, dušikovi oksidi, vonji, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov klorid, policiklični aromatski ogljikovodiki, amalgamske zobne zalivke, puljenje zob, filtri, onesnaženost okolja, zdravje ljudi, civilne iniciative
Published: 15.07.2010; Views: 2461; Downloads: 245
.pdf Full text (3,03 MB)

4.
POVRŠINSKA MODIFIKACIJA NANOFILTRACIJSKIH MEMBRAN Z ALKOKSISILANI ZA ODSTRANJEVANJE IONOV TEŽKIH KOVIN
Maja Bauman, 2010, dissertation

Abstract: Ioni težkih kovin, kot so Zn2+, Cd2+, Pb2+, Ni2+, Cu2+, Mn2+, Hg2+, Co2+, Al3+, Fe3+, Cr6+,… največkrat končajo v okolju kot posledica izpustov industrijskih odpadnih vod. Povzročajo onesnaženost tal in površinskih voda ter zaradi ekotoksikoloških lastnosti posledično vplivajo na zdravje živih organizmov. Njihovo odstranjevanje z membranskimi tehnologijami s pomočjo ustrezne nanofiltracijske (NF) membrane je sicer učinkovito, vendar učinkovitost NF membran, zlasti tistih, ki so trenutno dostopne na trgu, zaradi lastnosti materiala in procesa iz katerega so izdelane, variira. Površinska modifikacija membran z alkoksisilanskimi prekurzorji po sol-gel postopku v smislu dodatnega površinskega nanosa lahko dodatno stabilizira membrano, predvsem pa izboljša selektivno odstranjevanje specifičnih težkih kovin zaradi steričnih ovir, elektrosteričnih lastnosti in funkcionalnih skupin z afiniteto do ionov težkih kovin nanesenih na površino membrane. V okviru raziskav je bila izvedena osnovna karakterizacija izbrane tanko slojne kompozitne NF membrane (NF2, Sepro Inc.). Po sol-gel postopku pripravljeni soli, uporabljeni za nanos na membrano, so vsebovali čiste komponente in mešanice alkoksisilanskih prekurzorjev tetraetoksisilana (TEOS), 3-(trimetoksisililpropil)dietilentriamina (DETA), 3-(merkaptopropil)trimetoksisilana (MPTMS), v molarnih razmerjih voda:prekurzor (r525, r264 in r175) in kombinacije prekurzorjev v razmerjih 1:1; 1:2, 1:4; 2:1 in 4:1, in sicer v alkalnem in kislem pH mediju (~4,5 in ~10), v času od 1 do 14 ur in temperaturah od 25 °C do 50 °C. Lastnosti pripravljenih solov in modificiranih membran so bile ovrednotene z različnimi karakterizacijskimi metodami. Namen osnovnih raziskav je bil preučiti vpliv parametrov priprave in nanosa sol-gela (tip in koncentracija sol-gel prekurzorja, katalizator, molsko razmerje voda:prekurzor, staranje sola, čas priprave sola) na končno mikrostrukturo površinske modifikacije. Karakterizacija sol-gel alkoksidnih materialov in površinskega sloja obdelanih membran je podlaga za podatke o parametrih, ki vplivajo na učinek zadrževanja ionov težkih kovin (Zn2+, Cd2+, Hg2+, Pb2+). Površinsko modificirane membrane z najboljšim sol-gel nanosom so bile testirane v smislu učinkovitosti odstranjevanja ionov težkih kovin in modelnih vod pri različnih filtracijskih pogojih. Iz rezultatov filtracije je razvidno, da je karakterizacija nemodificirane, komercialno dostopne tankoplastne kompozitne nanofiltracijske membrane kot njeno pomanjkljivost pokazala nestabilno strukturo in nihajoče rezultate v zadrževanju ionov in molekul različnih velikosti in mas. Z izbranimi alkosisilanskimi prekurzorji (TEOS, DETA in MPTMS) je iz sol-gela z optimizacijo pogojev sinteze in sestave sola moč formirati funkcionalne delce z afiniteto do membrane in ionov težkih kovin ter iz njih tvoriti funkcionalen in obstojen monoplastni nanos na izbrano membrano. Rezultati kažejo, da je površinska modifikacija NF membran lahko učinkovita v smislu selektivnega zadrževanja ionov težkih kovin, predvsem zadrževanje Hg2+ in Pb2+ ionov se izboljša z uporabo kombinacije prekurzorjev TEOS:MPTMS in TEOS:DETA v razmerju 1:1 in temperaturi 50 °C, ter TEOS-a z r525 pri sobni temperaturi. Z eksperimenti filtracije na pilotni filtracijski napravi je bilo dokazano, da je z modifikacijo membrane v smislu nanosa dodatne funkcionalne plasti, formirane iz delcev izbranih alkosisilanskih prekurzorjev po metodi sol-gel možno bistveno (za več kot 100% za Hg2+ in za do 10% za Pb2+) izboljšati selektivnost in stabilnost strukture izbrane nanofiltracijske membrane. Obsežno eksperimentalno delo, katerega rezultati so spremljani in dokazani s premišljeno izbranimi analiznimi metodami (SEM/TEM/EDXS mikroskopija; ATR-FTIR spektroskopija, meritve zeta potenciala koloidov; atomska absorpcijska spektroskopija), dajejo veliko možnosti za nadaljnje raziskave in izboljšave. Modifikacije površin TFC membran predstavljajo izvirni doprinos k novi razvojni perspektivi na področju
Keywords: tankoplastne kompozitne membrane, nanofiltracija, površinska modifikacija, alkoksisilani, tetraetoksisilan, 3-(trimetoksisililpropil)dietilentriamin, 3-(merkaptopropil)trimetoksisilan, ioni težkih kovin, cink, kadmij, živo srebro, svinec
Published: 21.12.2010; Views: 3078; Downloads: 343
.pdf Full text (8,38 MB)

5.
OPTIMIZACIJA IN MODELIRANJE ODSTRANJEVANJA ŽIVEGA SREBRA IZ DIMNIH PLINOV
Jernej Hosnar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Približno 46 % vseh svetovnih emisij Hg je posledica izgorevanja fosilnih goriv v namene pridobivanja električne in toplotne energije. Zaradi visokih koncentracij onesnaževala v dimnih plinih si strokovnjaki prizadevajo razviti ustrezno tehnologijo, ki bi omejila izpuste Hg že na viru. Tako bi se izognili problematiki povečanega biogeokemijskega kroženja Hg, ki predstavlja prehod iz fosilnih goriv v zrak, vodo, tla in se akumulira v živih organizmih. Na podlagi podatkov o kemijskem ravnotežju in kinetiki smo razvili enostaven matematično-kemijski model, kot začetno stopnjo, za preverjanje realnega obnašanja prisotnih ionov v raztopini pri razžveplanju dimnih plinov (RDP). Z demonstracijo uporabe modela smo ocenili stopnjo odstranitve Hg iz naprave ter dimenzionirali velikost potrebne opreme pri razvoju sodobne tehnologije. Čiščenje emisij sicer poteka po dveh principih, ki smo jih preučili v laboratoriju ter s pomočjo literature. Prva rešitev je temeljila na odstranitvi elementarnega Hg iz dimnih plinov v mokrem postopku RDP sistema z oksidacijo, kjer se konstantno ruši ravnotežje, ki ga opisuje Henry-ev zakon. Oksidacijo smo izvedli z vrsto oksidantov - tudi s kisikom, ki se uvaja v vodno fazo z dispergiranjem zraka. Na spontanost reakcij oksidacije so kazale negativne Gibbs-ove entalpije. Druga možnost je temeljila na odstranitvi večjega števila onesnaževal v postopku RDP, ki je ekonomsko in tehnološko primerljiv ali boljši od postopkov, ki so komercialno že uveljavljeni ali v fazi razvoja. Preučili smo objavljene tehnologije na principu: homogene oksidacije s halogenidi (Br2, Cl2) pred razžveplanjem dimnih plinov, adsorpcije na aktivnem oglju ter dodajanja kemijskih oksidantov, kot sta NaClO2 in H2O2, v mešalni pretočni reaktor za pospešitev katalizirane reakcije. Alternativne tehnologije smo ocenili na podlagi porabe materialov, energentov, dela ter obratovalnih stroškov. Ekonomske parametre smo uporabili v ekonomskem kriteriju, ki omogoča izbiro tržno najustreznejše tehnologije ter pregledom okoljskih kriterijev, ki podajajo sugestijo za izbiro okoljsko najustreznejšega načina odstranjevanja Hg.
Keywords: elementarno živo srebro, homogena oksidacija živega srebra, proces razžveplanja dimnih plinov, adsorpcija Hg na aktivnem oglju, optimizacija in matematično modeliranje kemijskega sistema
Published: 18.05.2011; Views: 1956; Downloads: 154
.pdf Full text (2,98 MB)

6.
UPORABA ATOMSKE FLUORESCENČNE SPEKTROMETRIJE ZA DOLOČANJE VSEBNOSTI ŽIVEGA SREBRA V VZORCIH POVRŠINSKIH VOD
Grega Ravljen, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil optimizacija in validacija metode določevanja živega srebra po principu atomske fluorescenčne spektrometrije. Metodo smo izbrali zato, ker ima najnižjo mejo zaznavnosti, kar je bistvenega pomena pri določevanju živega srebra v vodnih vzorcih. Pri določanju smo se osredotočili tudi na problematiko onesnaževanja z živim srebrom v Sloveniji. V Šaleški dolini za potrebe električne energije v Termoelektrarni Šoštanj v ozračje emitirajo živo srebro, kar vpliva na okoliške reke, jezera in potoke. Meritve smo izvajali s pomočjo instrumenta Mercur DUO, s katerim smo za določanje izbrali metodo US EPA 1631. Po opravljeni celotni validaciji, kjer smo preizkusili linearnost, delovno območje, LOD, LOQ, občutljivost, natančnost, točnost, stabilnost in robustnost, smo to metodo preizkusili še na vzorcih površinskih vod. Ugotovili smo, da moramo biti zelo pazljivi pri samem vzorčenju in shranjevanju. Pri stabilizaciji moramo nujno uporabiti 5 mL 37% HCl brez vsebnosti Hg na 1 L vzorca. Reagent kositrov klorid moramo po pripravi porabiti v roku dveh dni. Na vzorcih površinskih vod okoliških jezer (Velenjsko, Šoštanjsko, Škalsko jezero ter reka Paka) pa nismo izmerili preseženih mejnih koncentracij živega srebra.
Keywords: atomska fluorescenčna spektrometrija, živo srebro, površinske vode, validacija
Published: 16.10.2012; Views: 1233; Downloads: 115
.pdf Full text (3,29 MB)

7.
Kemija v zobozdravstvu za osnovno šolo
Polona Plešnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene glavne značilnosti amalgamske in kompozitne zalivke ter vplivi nekaterih snovi iz zobozdravstva na zdravje. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki ankete med osnovnošolci od 6. do 9. razreda, in sicer njihovo poznavanje amalgamske in kompozitne zalivke ter vplivov amalgamske zalivke na zdravje ljudi in v tej povezavi tudi na okolje. Ugotovili smo, da je njihovo znanje na tem področju zelo skromno in da razlik, elementne sestave in vplivov na zdravje ne poznajo. Podroben pregled učnih načrtov za kemijo, biologijo in naravoslovje vodi do ugotovitve, da je vključevanje kemije v zobozdravstvu možno in v splošnih ciljih zaželeno, ni pa kot vsebina neposredno zahtevano. Pregledani učbeniki za navedene predmete v osnovni šoli prav tako, razen ene izjeme sodobne izdaje, te teme ne obravnavajo. V zaključku diplomskega dela so dani predlogi, kako se lahko glede na obstoječe stanje v osnovni šoli in tudi v zobozdravstvenih čakalnicah predstavi pomembnost zavedanja o škodljivosti amalgamske zalivke za zdravje in tudi okolje.
Keywords: amalgam, živo srebro, fluor, amalgamska zalivka, kompozitna zalivka, odstranjevanje amalgamske zalivke, škodljivost za zdravje, predlog za projektno delo, zobozdravstvene čakalnice
Published: 09.11.2016; Views: 634; Downloads: 70
.pdf Full text (3,47 MB)

8.
Uvedba metode merjenja živega srebra z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo v analitskem laboratoriju
Alen Erjavec, 2019, master's thesis

Abstract: Živo srebro v okolju predstavlja nevarnost organizmom, ki so mu izpostavljeni. V našem okolju je vsebnost živega srebra že naravno nekoliko višja, zato moramo nanj biti pozorni. Namen naloge je uvesti metodo merjenja Hg z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES), s pomočjo validacije po načinu Eurachem, za uporabo v okoljskem analitskem laboratoriju. V nalogi je zajeta priprava vzorcev, ki se pojavljajo v okoljski analitiki in merjenje teh s pomočjo ICP-OES. Ugotovljeno je bilo, da je metoda merjenja primerna za tehnološke meritve in je uporabna pri merjenju vsebnosti živega srebra v tleh, izkopih, umetno pripravljeni zemljini in odpadkih.
Keywords: ICP-OES, živo srebro, validacija, okoljske meritve
Published: 28.10.2019; Views: 126; Downloads: 24
.pdf Full text (1,12 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica