| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Samooskrba pacientov z multiplo sklerozo v domačem okolju
Tina Hohler, 2016, diplomsko delo

Opis: Multipla skleroza se pri večini pacientov začne kot obdobje z nepredvidljivimi ponovitvami in remisijami bolezni. Simptome in znake multiple skleroze delimo na tipične, ki so najpogostejši in atipične, ki so bolj redki. Najbolj izraženi znaki multiple skleroze so motnje čutenja, preživahni refleksi ter motnje vida in govora. Namen diplomskega dela je ugotoviti možnost samooskrbe pri ljudeh z multiplo sklerozo in analizirati kako imajo prilagojeno okolje za lažje izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, empirični del je temeljil na kvantitativni metodi dela. Za zbiranje empiričnih podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik s vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Urejene in analizirane podatke smo predstavili v grafih in tabelah. V raziskavi smo anketirali 145 oseb s potrjeno diagnozo multiple skleroze, starih več kot 18 let. Raziskavo smo izvedli med člani Združenja multiple skleroze Slovenije, v eni izmed podružničnih enot ter na spletu, na enem izmed družbenih omrežij, v skupini, v katero so vključeni samo pacienti z multiplo sklerozo. Rezultati raziskave kažejo, da lahko 56,6 % anketiranih pacientov še vedno samih skrbi zase, medtem ko se 30,3 % tistih, ki potrebujejo delno pomoč, največkrat obrne na svojo družino. 37,2 % vseh anketirancev je navedlo, da so najmanj samostojni pri gibanju, predvsem pri hoji. Prav tako 46 % anketirancev meni, da so najhujše posledice multiple skleroze težave pri hoji. Za lažje zadovoljevanje svojih potreb, pa anketirani največkrat poskrbijo z ograjo na stopnišču, kar je navedlo 57,2 % vseh vprašanih. V raziskavi je ugotovljeno, da je večina anketiranih pacientov z multiplo sklerozo še vedno samostojnih ter za svoje delovanje potrebujejo le občasno pomoč drugih oseb. Pacientom je lahko v veliko oporo tudi članstvo v Združenju multiple skleroze Slovenije, kjer jim nudijo pomoč pri spopadanju z boleznijo ter jim omogočajo vsakoletne terapije v zdraviliščih. Za obolele bi bila brezplačna asistenca in pomoč, ki bi bila na voljo kadarkoli, ključna, saj bi le tako lahko čim dlje časa živeli v domačem okolju.
Ključne besede: Multipla skleroza, samooskrba, pacient, osnovne življenjske potrebe.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 821; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (437,66 KB)

3.
Kakovost življenja pacienta s shizofrenijo v domačem okolju
Klemen Kelc, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Shizofrenija je kronična bolezen, ki močno vpliva na kakovost življenja pacienta s shizofrenijo. Zelo je pomembno njihovo bivanje v domačem okolju. Medicinska sestra/zdravstveni tehnik sta ključna člena, ki pomagata pri zdravljenju in premagovanju bolezni. Kakovost življenja je odvisna od promocije shizofrenije. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne so ovire in težave, s katerimi se sooča pacient s shizofrenijo v svojem domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela, saj smo za potrebe študije primera uporabili intervju. Ta je bil izveden s pacientko, obolelo za shizofrenijo, v njenem domačem okolju. Pacientka je bila izbrana namensko. Analiza vprašalnika je potekala med intervjuvanjem in se je zaključila, ko smo dokončno uredili pridobljene podatke. Med intervjujem smo preverjali verodostojnost odgovorov. Pri urejanju podatkov smo se opirali na značilnosti kvalitativne analize. Rezultati: Spremembe v osnovnih življenjskih aktivnostih so tiste, ki pacientko najbolj prizadenejo in nanjo vplivajo. Njen govor in zaznavanje okolice je drugačno in to se je dotakne. Kljub vsemu ima pozitiven pristop, kar je najverjetneje glavni razlog za dobro obvladovano bolezen. Pacientka težko skrbi za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in plačevanje položnic. Lastne družine si ni ustvarila, pomoč ji nudijo sovaščani. Diskusija in zaključek: Shizofrenija spremeni človeka. Bolezen je kronična in težko obvladljiva. S pomočjo lahko pacient živi v domačem okolju in se sooča z vsakdanjimi aktivnostmi. Pomoč in opora sta pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo, kar pripomore tudi k sprejetosti v družbi.
Ključne besede: duševna motnja, promocija shizofrenije, zdravljenje shizofrenije, življenjske potrebe, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 252; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (493,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici