| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Analiza zadovoljstva uporabnikov storitev Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
Mihael Mir, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 2012 smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali zadovoljstvo uporabnikov storitev KGZS na območnih enotah Zavoda Murska Sobota in Zavoda Maribor. Na osnovi analize podatkov smo potrdili hipotezo H1, s katero smo predpostavljali, da uporabniki v KGZS - zavodu Murska Sobota najpogosteje uporabljajo storitve s področja živinoreje, saj je tako odgovorilo kar 62,5% anketirancev. Ovrgli smo hipotezo H2, ki pravi, da po območjih obstajajo razlike v zadovoljstvu uporabnikov storitev. Rezultati so pokazali, da razlika v zadovoljstvu s storitvami KGZS glede na območno enoto ni statistično značilna. Večina anketirancev, tako iz KGZS - Zavoda M. Sobota kot iz KGZS - Zavoda Maribor, najpogosteje koristi storitve KGZS nekajkrat letno. Večina anketirancev obeh območnih enot čaka na storitve KGZS od 6 do 10 minut. Ugotovili smo, da večina anketirancev najpogosteje uporablja storitve KGZS iz področja živinoreje, zlasti govedoreje. V KGZS - Zavodu M. Sobota anketirancem največ pomeni, da so jim zaposleni pripravljeni pomagati, v KGZS - Zavodu Maribor pa jim največ pomeni »znanje zaposlenih«. V KGZS - Zavodu M. Sobota so zaposleni dobili najvišjo oceno za lastnost »strokoven«, najnižjo pa za lastnost »urejen«. V KGZS - Zavodu Maribor so zaposleni dobili najvišjo oceno za lastnost »prijazen/vljuden«, najnižjo pa za lastnost »zanesljiv«.
Ključne besede: kmetijsko svetovanje / svetovalci specialisti / splošni svetovalci / Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije / živinoreja
Objavljeno: 28.01.2013; Ogledov: 962; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
ANALIZA POLOŽAJA SLOVENSKE MESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE V RAZMERAH ODPRTEGA EVROPSKEGA TRGA
Sibili Simonič, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga poskuša predstaviti današnji položaj živilskopredelovalne (predvsem mesnopredelovalne) industrije tako v Sloveniji kot v Evropi. Ugotoviti bi želeli, kakšno je stanje, kakšna je perspektiva in kateri so dejavniki konkurenčne sposobnosti na današnjem skupnem evropskem trgu. Konkurenčnost te panoge industrije je v veliki meri odvisna od konkurenčnosti domačega kmetijstva. Za slovensko kmetijstvo je značilna nizka konkurenčnost, saj nimamo ugodnih naravnih razmer, pa tudi družbene razmere v Sloveniji za kmetijstvo niso dobre. Rešitev za kmetijstvo in živilsko industrijo je v njuni povezanosti, česar se v Evropi zavedajo, saj konkurenčnost v agroživilstvu ni problem samo v Sloveniji, ampak v vseh članicah EU. Tretji pomemben člen v povezovalni verigi so trgovske družbe. Skupna kmetijska politika (SKP), ki določa okvire ekonomskega delovanja, temelji na enotnosti trga, dajanju prednosti regionalni pridelavi in finančni solidarnosti držav članic. Tržni redi za posamezne skupine kmetijskih proizvodov so zakonska podlaga te skupne politike. V nalogi je predstavljen tržni položaj mesnopredelovalne industrije, njeno konkurenčno prilagajanje evropskemu trgu in potrošniku ter problematika klavno-predelovalne industrije v Sloveniji. Mesnopredelovalna industrija spada med zelo pomembne gospodarske dejavnosti. Za doseganje dobrih ekonomskih rezultatov je potrebno, da so rejci živine, mesnopredelovalni obrati in trgovci med seboj povezani tako vertikalno kot horizontalno v sistem oskrbne verige. Pomen mesnopredelovalne industrije izhaja tudi iz vloge mesnih proizvodov za prehrano in zdravje ljudi. Danes je vse večji poudarek na zaščiti potrošnikov pred zdravju škodljivimi živili. Ugotoviti smo poskušali, kaj pomeni za mesnopredelovalno industrijo sprejetje evropske zakonodaje za to področje in katere so zahteve EU. Za uspešno prilagajanje EU je med drugim pomembna harmonizacija pravnega reda s pravnim redom EU. Pri vseh dosedanjih širitvah EU sta področji mesno- in živilskopredelovalne industrije panogi, ki zahtevata izrazito veliko pozornosti. Za predstavitev praktičnih problemov podjetij, ki se soočajo s problematiko živilstva, smo v empiričnem delu naloge predstavili dva slovenska mesnopredelovalna obrata ter njuno politiko nabave in prodaje. S pomočjo analize SWOT smo poskušali predstaviti njun tržni položaj. Zanimalo nas je, kako na njuno poslovanje vplivajo zaostrene gospodarske razmere, finančna nedisciplina in vse močnejša konkurenca tujih rejcev ter proizvajalcev mesa in mesnih izdelkov. S pomočjo pisne ankete smo izvedli raziskavo o zadovoljstvu slovenskih potrošnikov z izdelki slovenske mesnopredelovalne industrije in poskušali ugotoviti, kakšna je pripravljenost le-teh za nakup izdelkov slovenskega porekla.
Ključne besede: kmetijstvo, živilskopredelovalna industrija, živinoreja, mesnopredelovalna industrija, meso, Slovenija, evropski trg, potrošniki, analiza.
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 1050; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

5.
UPORABA SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ V ŽIVINOREJI
Marcel Šalej, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo sprva predstavili živinorejo v Sloveniji. Pregledali smo naraščanje oziroma upadanje posameznih panog živinoreje v zadnjih letih. Osredotočili smo se na trenutno glavno panogo, jo na kratko predstavili in opisali tehnologije, ki že obstajajo in so v uporabi. Preverili smo, katero področje panoge je najmanj podprto s strani informacijsko-komunikacijskih tehnologij in ga opisali. V praktičnem sklopu diplomskega dela smo izdelali prototipno aplikacijo za operacijski sistem Android, ki živinorejcu prinaša korist in olajša delo na tem področju. Uporabljene tehnologije smo na kratko opisali, predstavili najpomembnejše funkcionalnosti aplikacije in izpostavili izseke kode, ki so ključni za njeno pravilno delovanje.
Ključne besede: živinoreja, informacijski sistem, mobilne aplikacije, Android, MySQL, PHP
Objavljeno: 05.05.2014; Ogledov: 1062; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (7,06 MB)

6.
7.
Husdyforsøksmøtet 2013
2013, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: živinoreja, domače živali, posvetovanja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1342; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

8.
9.
PREUSMERITVENI NAČRT ZA ŽIVINOREJSKO KMETIJO PAJTLER
Sandra Fiderih, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je bil razvit preusmeritveni načrt – preusmeritev iz konvencionalne v ekološko pridelavo za živinorejsko kmetijo Pajtler iz Lovrenca na Pohorju. Načrt je sestavljen iz opisa posameznih obdobij pred, med in po preusmeritvi. Za obdobje pred preusmeritvijo so predstavljeni osnovni podatki o kmetiji s posebnostmi kmetijskega gospodarstva. Obdobje v preusmeritvi, ki traja 2 leti, zajema vse potrebne spremembe oziroma operacije v skladu in z zahtevami ekološkega kmetijstva. Po končanem preusmeritvenem obdobju se stanje kmetije bistveno ne spremeni, saj je potrebno upoštevati vse zahteve ekološkega kmetovanja že v dveletnem obdobju preusmerjanja. Razvit je bil tudi tehnološko-ekonomski simulacijski model, na podlagi katerega smo opravili kalkulacije skupnih stroškov in analizirali ekonomsko stanje kmetije skozi vsa tri obdobja. Z razvitimi kalkulacijami smo ugotovili, da je kmetovanje v konvencionalnem obdobju neekonomično (finančni rezultat je –1.560,46 €). Rezultat projekcije dvoletnega obdobja preusmeritve in obdobja ekološkega kmetovanja je ekonomsko upravičen. Finančni rezultat v prvem letu preusmeritve znaša 6.786,34 €, v drugem 7.091,08 € in v obdobju ekološkega kmetovanja 9.994,49 €.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritveni načrt / ekonomika / živinoreja
Objavljeno: 29.09.2015; Ogledov: 1289; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (746,24 KB)

10.
Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje
Franc Govekar, 1872, priročnik

Ključne besede: živinoreja, govedoreja, 19.st.
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 398; Prenosov: 11
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici