| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 102
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Organizacija in izvedba prevozov živih živali v cestnem prometu
Petra Hlastec, 2009, diplomsko delo

Opis: Pri prevažanju živih živali dostikrat nastajajo težave, saj vpleteni ljudje zaradi pretiranega iskanja kratkoročnih ekonomskih učinkov, pozabljajo, da prevažajo živa bitja in ne le običajen tovor. Največji problem, ki se pojavlja v prevozih, so prenatrpana vozila, predolge vožnje in neprimeren način nakladanja oz. razkladanja. Nepravilnosti pri prevozu živali pa se ne kažejo samo kot poškodbe ali celo pogin živali, ampak neprimeren prevoz vpliva tudi na kvaliteto mesa, na ekonomsko izgubo in nenazadnje na zdravje ljudi. V diplomski nalogi so opisana prevozna sredstva, način vožnje, načini in gostota natovarjanja, temperatura in vlaga v vozilu, fizično stanje živali, vplivi in zahteve za spremljajoče osebje, nakladalne in razkladalne manipulacije, počivališča, postopke dezinfekcije, potrebne dokumentacije, izvajanje nadzorstva, obveze naročnika, prevoznika in prejemnika živali in drugo, kar vse vpliva na prevoze živali. Opisan je tudi prevoz malih (hišnih) živali, ki pa je popolnoma drugačen, ker potujejo z letalom, vlakom, osebnimi avtomobili, največkrat s svojimi gospodarji, zato doživljajo veliko manjši potovalni stres, kot velike oz. živali za zakol. Pri problematiki prevozov živali se mora še marsikaj spremeniti. Najboljša rešitev bi bila, da se opusti daljši prevoz živih živali in, da se prevažajo končni mesni izdelki.
Ključne besede: prevoz živali, vozila za prevoz, zaščita živali v prevozih, predpisi, izvajanje nadzora
Objavljeno: 24.03.2009; Ogledov: 6056; Prenosov: 1150
.pdf Celotno besedilo (12,94 MB)

4.
SLOVENSKE AVTOHTONE PASME DOMAČIH ŽIVALI
Vanina Krajnc, 2009, diplomsko delo

Opis: Na podlagi dostopnih podatkov smo proučili dejansko stanje števila avtohtonih pasem živali in njihovo povečevanje oziroma zmanjševanje v zadnjih letih. Cilj raziskave je bil predstaviti možnosti za izboljšanje številčnega stanja teh ogroženih živalskih vrst. Slovenske avtohtone pasme so tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije. V Sloveniji imamo registriranih 14 avtohtonih živalskih pasem, in sicer: Lipicanski konj, Posavski konj, Slovenski hladnokrvni konj, Cikasto govedo, Bovška ovca, Istrska pramenka, Belokranjska pramenka, Jezersko-solčavska ovca, Drežniška koza, Krškopoljski prašič, Štajerska kokoš, Kranjska čebela, Kraški ovčar, Soška postrv. V raziskavi smo postavili hipotezo, da brez državne finančne pomoči lahko nekatere avtohtone živalske vrste v prihodnosti izumrejo. To grozi trenutno Kraškemu ovčarju in Kranjski čebeli, pri kateri je v lanskem letu nastal velik izpad zaradi masovnih zastrupitev s pesticidi. Pri Kraškem ovčarju je bilo 2006. leta 665 živali, 2007. leta pa je število padlo na 525. Problem je predvsem v premajhnem številu odbranih samic z rodovnikom. Pri Kranjski čebeli se je zmanjšalo število čebeljih družin s 170682 na 150676. Število čistopasemskih plemenskih matic v rodovniški knjigi se nasprotno ni zmanjšalo in zato stopnja ogroženosti ostaja nespremenjena. Če želimo ohraniti in povečati število naših slovenskih avtohtonih pasem, mora država še naprej zagotavljati primerno finančno pomoč. Velik pomen ima tudi informiranje in osveščanje ljudi o pomenu avtohtonih živali in naravni dediščini.
Ključne besede: domače živali / avtohtone pasme / genska banka / rejski programi
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 6025; Prenosov: 578
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

5.
OPREDELITEV IN ZNAČILNOSTI NEKATERIH POGOSTEJŠIH OBLIK NECARINSKIH OMEJITEV ZA ZAŠČITO GOSPODARSTVA
Jasmina Kostanjevec, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu so opredeljene necarinske omejitve. Kot začetek je opisano kaj sploh zaščitna politika je in kateri so njeni inštrumenti. V tem poglavju je opisan tudi sam nastanek necarinskih omejitev. Opredeljene so tudi splošne značilnosti in nastanek organizacij GATT in WTO. Nadalje je sama klasifikacija necarinskih omejitev in naveden njihov obseg. V drugem delu so podrobneje predstavljene necarinske omejitve. Razdeljene so v dve skupini in sicer na bistvene vrste oziroma več uporabljene necarinske ovire in na druge necarinske ovire. V prvi skupini so prikazane ovire kot so kvote, dumping, standardi, subvencije in tehnične ovire. V drugi skupini pa najdemo zaščito intelektualne lastnine, kontrolo uvoza živali in živalskih proizvodov, državne pomoči, davčne ovire, trošarine in obvezen nakup domačega izdelka. V tretjem delu bistvo temelji na notranjem trgu EU in vplivu necarinskih ovir na sam notranji trg. Opredeljen je sam nastanek notranjega trga. Kjer lahko vidimo da prvi uspelo vzpostaviti notranji trg ZDA, šele kasneje se je to zgodilo tudi na področju Evrope. Podrobneje pa so opisane temeljne značilnosti notranjega trga — štiri svoboščine. V četrtem delu so izpostavljeni ukrepi proti dvema omejitvama. Ti dve omejitvi sta subvencioniranje in dumping. Gre za ukrepe proti nekorektnemu ravnanju neke države, ki skuša s svojimi subvencijami zagotoviti proizvajalcem večjo konkurenčnost na tujih trgih. V tem primeru se uporabi protisubvencijski ukrep. Podobno je pri dumpingu. Kadar gre za nelojalno obnašanje izvoznika v tretji državi, se lahko uvede tako imenovan protidupminški ukrep. V petem poglavju opredeljujemo državni interes uravnavanja zunanjetrgovinskih tokov, da doseže najugodnejši rezultat. To pa dosega s pomočjo inštrumentov za vzpodbujanje izvoza in inštrumentov, ki otežujejo uvoz.
Ključne besede: - GATT in WTO - kvote, - dumping, - standardi, - subvencije - tehnične ovire - intelektualne lastnine - kontrolo uvoza živali in živalskih proizvodov - državne pomoči - trošarine - obvezen nakup domačega izdelka - notranji trg EU - štiri svoboščine - protidumpinški in protisubvencijski ukrep
Objavljeno: 18.06.2010; Ogledov: 2986; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (288,21 KB)

6.
PRAVNO VARSTVO ŽIVALI PRED MUČENJEM: PRIMERJALNI PREGLED UREDITVE V DRUGIH DRŽAVAH IN REŠITVE PRIMERNE ZA IZBOLJŠANJE SLOVENSKE ZAKONODAJE
Tina Tement, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana slovenska pravna ureditev varstva živali pred mučenjem, pri čemer je poudarek na analiziranju rešitev, ki bi to ureditev lahko izboljšale. Najprej je predstavljen sam pravni položaja živali, kot ga opredeljujejo teoretiki ter stanje na področju pozitivnopravnega priznavanja pravic živali (tj. lastnosti omejenega ali pasivnega pravnega subjekta z določenimi upravičenji, ne pa obveznostmi) v Sloveniji in tujini. Avtorica ugotavlja, da je moralne in teoretične podlage sistema živalskih pravic še potrebno utrditi, da bi ga lahko celovito izgradili ter naredili vzdržnega, do takrat pa je potrebno še naprej izpopolnjevati sistem zaščite živali. Sledi predstavitev obstoječega slovenskega sistema pravne zaščite živali pred mučenjem, pri čemer avtorica opozarja na njegove pomanjkljivosti, in sicer zlasti na nejasnosti pri opredeljevanju posameznih prepovedanih oblik mučenja, na potrebo po zakonski prepovedi nekaterih novih oblik povzročanja trpljenja živalim ter po drugi strani na neumestnost določb, ki dopuščajo trpljenje živali za doseganje tako neprimernih in nevrednih ciljev kot sta estetika ali prihranek denarja. Posebej izpostavlja trenutno najbolj aktualno in perečo problematiko izvršljivosti slovenske zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem, kjer so spremembe najnujnejše. Avtorica nadalje analizira ureditev varstva živali pred mučenjem v nekaterih drugih državah ter identificira najboljše primerjalnopravne rešitve. Na tej podlagi podaja teze ter predloge za spremembe slovenske zakonodaje na tem področju. V tej zvezi med drugim predlaga uvedbo kazenskopravnega sankcioniranja mučenja živali iz malomarnosti ter odgovornosti skrbnika živali za dovolitev mučenja oz. opustitev ukrepov za preprečitev mučenja vsaj za prekršek mučenja živali. Podrobno se posveti pripravi najustreznejših predlogov rešitev za izboljšanje nadzorstva nad izvajanjem zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem in v tem okviru možnostim uvedbe t.i. »živalske policije« (animal police), kot jo poznajo v tujini, tudi pri nas. Pri tem pride do sklepa, da bi bilo najbolje, da bi se takšna organizacija, namenjena izključno opravljanju nadzora nad izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali, organizirala v okviru državne uprave. Namesto ustanovitve novega organa v sestavi ministrstva, pristojnega za veterinarstvo predlaga reorganizacijo že obstoječih organov znotraj VURS ter ustanovitev zavetišč v njihovem okviru oziroma vzpostavitev tesnega sodelovanja z obstoječimi zavetišči. Po njeni zamisli bi znotraj takšne organizacije nadzorstvo samostojno ali skupaj z uradnimi veterinarji opravljali uniformirani »uradni nadzorniki za zaščito živali«, kot je poimenovala osebe, ki bi za opravljanje tovrstnega dela morale izpolnjevati milejše pogoje kot uradni veterinarji. Tem bi poleg obstoječih pravic in dolžnosti podelila nekatera nova pooblastila. Na koncu je predmet razprave kaznovalna politika. V tej zvezi avtorica opozarja na potrebo po zvišanju obstoječih sankcij za prekrške mučenja živali, ki so nezadostne in tudi primerjalno med najnižjimi ter zato ne morejo delovati preventivno. Predlaga še uvedbo dveh novih sankcij, tj. sankcijo prepovedi imetništva živali ter sankcijo psihološkega svetovanja za kaznivo dejanje mučenja živali tudi poleg izrečene denarne ali zaporne kazni.
Ključne besede: pravice živali, varuh pravic živali, mučenje živali, društva s področja zaščite živali, zavetišča za živali, mučenje živali iz malomarnosti, odgovornost skrbnika živali za dovolitev mučenja oz. opustitev ukrepov za preprečitev mučenja, živalska policija, prepoved imetništva živali, psihološko svetovanje.
Objavljeno: 20.04.2010; Ogledov: 7753; Prenosov: 992
.pdf Celotno besedilo (574,96 KB)

7.
RELATIVNA PRIMERJAVA ŽIVALSKIH SPOSOBNOSTI S ČLOVEŠKIMI ŠPORTNIMI REKORDI
Vesna Zelenko, 2010, diplomsko delo

Opis: Z absolutnimi in relativnimi primerjavami se srečajo učenci že na razredni stopnji izobraževanja. V diplomski nalogi navajamo primer absolutnih in relativnih primerjav živalskih sposobnosti. Učenci se z živalmi srečujejo že v rani mladosti, saj jih imajo doma, v vrtcu, šoli, vidijo jih na dvorišču, v cirkusu, na televiziji. S tem ko jih opazujejo, spoznavajo sposobnosti posameznih živali pri teku, skakanju, letenju, plavanju, hkrati pa se z njimi tudi primerjajo. Ker so otrokom blizu različne športne discipline, v katerih se preskušajo v šoli ali v domačem okolju, omogoča primerjava športnih dosežkov z živalskimi sposobnostmi, da se lažje vživijo v svet živali in razumejo njihov način življenja in možnosti preživetja. Temeljni namen diplomske naloge je poiskati živali iz različnih živalskih vrst, ki v absolutnem smislu dosegajo odlične rezultate na določenih področjih, in jih med sabo primerjati. Ker absolutne primerjave ne podajo objektivnih predstav živalskih sposobnosti, posamezne živali ustrezno skaliramo, s tem naredimo primerjavo njihovih sposobnosti v relativnem smislu. Na takšen način lahko otrokom predstavimo razliko med relativno in absolutno primerjavo, hkrati pa jih seznanimo s sposobnostmi posameznih živalskih vrst, ki so pomembne za preživetje v njihovem okolju. Živali in človeka absolutno in relativno primerjamo pri teku, skoku v daljino in višino, dvigovanju uteži in plavanju. Vse te discipline predstavimo s fizikalnega vidika in navedemo človeške svetovne rekorde. Ugotovili smo, da so v absolutnem smislu velike živali pri vseh disciplinah zmagovalke. Vendar v relativnem smislu žuželke premagajo vse ostale. Ker človek v relativnem pogledu nikjer ni najboljši, smo dodali še rezultate, ki jih dosegamo s pomočjo tehnologije, s katero nam je omogočeno premagovanje izredno velikih hitrosti in dolgih razdalj po kopnem, morju in zraku; to nas v primerjavi z živalskimi sposobnostmi postavlja na sam vrh.
Ključne besede: absolutno, relativno, fizika, živali, človek, šport, primerjava
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2225; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

8.
MLADINSKA KRATKA PROZA MARJANA TOMŠIČA IN MATETA DOLENCA
Anja Slapnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mladinska kratka proza Marjana Tomšiča in Mateta Dolenca je bilo zapisano na podlagi analize petih zbirk dveh različnih avtorjev. Izbrali smo dve zbirki Marjana Tomšiča, in sicer Zgodbice o kačah in zbirko Kar je moje, je tudi tvoje ter tri zbirke Mateta Dolenca, te pa so Zabloda laboda in druge zgodbe, Polnočna kukavica in druge zgodbe ter Kraljičin lipicanec in druge zgodbe. Pri teoretičnem delu diplomske naloge je bil namen opredeliti pojem kratke proze. Z literarno-teoretskega vidika predstaviti izbrane kriterije za analizo in opredeliti teorijo kratke fantastične zgodbe, kratke realistične zgodbe, pravljice (klasične in sodobne) in pripovedke, ter predstaviti vlogo živali v različnih kratkoproznih vrstah. V delu diplomske naloge Obravnavana besedila je bil cilj analizirati besedila izbranih zbirk, podati ugotovitve analiz ter v sklepu zapisati ugotovitve skupnih značilnosti in razlik besedil obeh avtorjev. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile temu primerno uporabljene tudi metode dela. Hipoteze so bile preverjene z uporabo deskriptivne metode dela pri opisu pojma kratka proza, predstavitvi kriterijev za analizo, opisu različnih vrst kratke proze, značilnostih vloge živali v različnih kratkoproznih vrstah in pri navajanju bibliografskih podatkov obeh avtorjev; z uporabo metode analize pri analiziranju besedil izbranih zbirk; z metodo sinteze, ki smo jo uporabili pri iskanju skupnih značilnostih in razlik besedil posamičnega avtorja ter iskanju podobnosti in razlik med obema avtorjema; komparativno metodo pa smo uporabili pri ugotovitvi vseh analiz besedil pri vsakem avtorju posebej in v sklepu, kjer smo primerjali dejstva in odnose ugotovitev analiz obeh avtorjev. S pomočjo teh raziskovalnih metod smo prišli do naslednjih rezultatov. Mladinska književnost je specifično področje literature. Vloga živali je odvisna od literarne vrste, v kateri se pojavi. Fantastična motivacija je jasno razmejena od realističnega dogajanja le v kratkih fantastičnih zgodbah. Prvoosebni pripovedovalec se v kratkih fantastičnih zgodbah zaveda vdora fantastične motivacije. Ko je žival v vlogi glavnega književnega lika, je njena vloga sekundarna, saj delno zavzame antropomorfno držo. Živali nimajo nikoli vnaprej določene vloge, kot je to značilno za basni, saj je vloga živali odvisna od literarne vrste, v kateri nastopa žival.
Ključne besede: mladinska kratka proza, sestava literarnega dela, pravljica, pripovedka, kratka fantastična zgodba, kratka realistična zgodba, fantastična motivacija, vloga živali
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 2674; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
Organizacija in delovanje policije za živali v RS : diplomsko delo
Daša Špela Ropret, 2011, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: živali, mučenje, preprečevanje, preiskovanje, policija, policisti, diplomske naloge
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2631; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (441,34 KB)

10.
Analiza zasilnih zakolov v klavnici Rače v obdobju 2008 - 2009
Jasna Cugmas, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil analizirati zasilne zakole klavnice Rače v obdobju 2008 – 2009. Klavnica Rače ima za potrebe rednih in zasilnih zakolov posebej prilagojeno linijo klanja. Na liniji klanja se vrši klanje vseh domačih živali razen perutnine. V ta namen smo naredili analizo klanja rednega zakola, pod drobnogled pa smo vzeli zasilne zakole, kateri se vršijo na območju Podravske, Pomurske, Koroške in Savinjske regije. Ugotovili smo, da se je število rednih zakolov, analiziranem v obdobju 2008–2009, zmanjšalo iz 18594 na 16699 redno zaklanih živali. Povprečje rednega zakola v letih 2008–2009 se v ospredje postavlja redno zaklano govedo z 52,8 % in svinje z 45 %. Na osnovi dobljenih rezultatov zasilnega zakola pa ugotavljamo, da se je povečal iz 368 na 381 zaklanih živali. Ampak na osnovi števila vzrokov po kategorijah izločenih živali pa se je iz leta 2008 v 2009 zmanjšalo število zasilnih zakolov pri vseh analiziranih kategorijah razen, pri bikih, pri katerih se je zasilni zakol povečal za 11,4 %. Analizirali smo vzroke zasilno zaklanih živali. Te smo razdelili na poškodbe nog, ostale poškodbe, porodne vzroke, prebavne vzroke in ostalo (kap, bule …). Pri tem smo ugotovili, da prevladujejo poškodbe nog, povprečno v preučevanem obdobju zajemajo 55,6 %, ospredju so pri vseh kategorijah preučevanih živali. Razen pri kravah, kjer so nekoliko povečani porodni vzroki. Preučili smo tudi zasilno klanje, ki se vrši na domu ob prisotnosti in dovoljenju veterinarja. Zakol na domu se je povečal iz 288 živali (v letu 2008) na 340 zasilno zaklanih živali (v letu 2009). Kar pomeni, da se je klanje živo pripeljanih živali v klavnici zmanjšalo. S tem ugotavljamo, da so se ekonomske izgube zmanjšale, saj nadalje ugotavljamo, da je bilo od vseh zasilno zaklanih živali, večinoma meso uporabno za prehrano ljudi. To potrdi uspešno ekonomično delovanje klavnice. Pri statistični obdelavi podatkov smo ugotovili statistično neznačilno razliko med obravnavanimi vzroki zasilnega zakola. Pri kategoriji bikov na povečano pogostost izločitev v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 smo ugotovili statistično značilno razliko (p ≤ 0,05) . V pogostosti zasilnih zakolov med letoma 2008 in 2009 je bila ugotovljena statistično značilna razlika (p ≤ 0,05) pri kategoriji telic.
Ključne besede: domače živali, klavnica, zakol
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 2015; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici