| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 180
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
DAS ROSAROTE MÄDCHENBUCH AVTORICE HEDI WYSS KOT UVOD V ŽENSKO LITERATURO
Hanna Pintar, 2012, diplomsko delo

Opis: Feministična literarna veda se med drugim ukvarja z upodabljanjem ženske literarne zgodovine in s tradicijo ženskega pisanja ter se sprašuje, pod kakšnimi pogoji so ženske v preteklosti pisale. Težnja feministične literarne vede je tudi v raziskovanju vloge vedenja obeh spolov v literarnih delih. Dejstvo, da so ženske zaradi desetletij izključevanja in zatiranja skozi zgodovino želele doseči samostojnost, ni novo. To je bilo še posebej očitno pri vzgoji in izobraževanju, ki sta pogoj za osvoboditev in emancipacijo posameznika, ne glede na njegov spol. V preteklosti, predvsem v 19. stoletju, so ženske zahtevale več pravic na področju politike. Tako so nastala gibanja za pravice žensk, ki so imela svoje začetke v Angliji in Ameriki. V tem kontekstu govorimo tudi o pojmu 'feminizem', ki velja za smer ženskega gibanja in poskuša doseči enakopravnost med spoloma tako v javnem kot zasebnem življenju. Kasneje so se zahteve razširile v druge države. Primer zelo pozne uvedbe volilne pravice (šele leta 1971) je Švica, kar v delu Das rosarote Mädchenbuch (1973) tematizira avtorica Hedi Wyss. Dejstvo, da so ženske volilno pravico sploh dobile, je zasluga angleških sufražetk oz. bojevnic za žensko volilno pravico. Wyssova v svojem tekstu spodbuja mlada dekleta, naj bodo dovolj poguma, da izrazijo svoje mnenje, četudi so pri tem edina, in da se zoperstavijo utesnjevalnim družbenim navadam in običajem, ki so v švicarski družbi še zmeraj prisotni. Po njenem se mora tudi dejstvo, da so ženske na področju politike še zmeraj v manjšini, nujno spremeniti. Angleška pisateljica Virginia Woolf, zagovornica ženskega gibanja, se v svojem eseju Ein eigenes Zimmer (1929) posveča upodabljanju ženske literature v literarni zgodovini in pride do spoznanja, da ženskih pisateljic pred 18. stoletjem v angleški literarni zgodovini skorajda ni. Tematska primerjava zgoraj navedenih del pripelje do zaključka, da gre v obeh delih za poskus prikaza vloge ženske in njenega posebnega družbenega položaja skozi zgodovino, pri čemer je v delu Das rosarote Mädchenbuch predstavljeno dogajanje z začetka 80. let, v eseju Ein eigenes Zimmer pa pozna 20. leta prejšnjega stoletja. Opazna razlika je, da Woolfova poleg družbenega položaja žensk razpravlja tudi o zgodovinski situaciji avtoric in njihovem načinu pisanja. Tega literarnega diskurza Hedi Wyss ne obravnava. Potrebno je tudi poudariti, da je razlog za izbor eseja avtorice Woolf utemeljen, saj omogoča ugotavljanje podobnosti oz. vzporednic med obema literarnima deloma. Dejstvo, da je imela Virginia Woolf na razvoj feministične literarne vede velik pomen, po mojem mnenju podpre izbiro.
Ključne besede: feminizem, gibanje za pravice žensk, ženska vprašanja, feministična literarna veda, vloga ženske in moškega v Švici, Hedi Wyss, Virginia Woolf
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1790; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

82.
Managerke v slovenskih podjetjih : magistrsko delo
Jasmina Kadilnik, 2010, magistrsko delo

Ključne besede: podjetje, sodobnost, management, organizacija, vodenje, manager, spol, ženske, žensko delo, metodologija, problemi, analiza
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 902; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (707,73 KB)

83.
PREDSTAVNIŠTVO ŽENSK V PARLAMENTU IN VPLIV RAZLIČNIH VOLILNIH SISTEMOV NA PREDSTAVNIŠTVO SPOLOV
Selma Hasanović, 2012, diplomsko delo

Opis: Skoraj vse sodobne demokracije se v politiki soočajo s težavo majhnega deleža žensk. V Sloveniji je bil v preteklosti delež žensk v parlamentu pod evropskim povprečjem, danes pa je v Državnem zboru rekordnih 32,2 % žensk. Prvič v zgodovini samostojne države so ženske v Državnem zboru zastopane z več kot tretjino. Pri izdelavi diplomske naloge sem se poleg znanih ovir participacije žensk v javni sferi (volilni sistem, strankarska ideološka naravnanost, strategija, organiziranost in politika oblikovanja kandidatnih list, politična kultura itd.) posebej osredotočila na vpliv volilnih sistemov na predstavništvo žensk v parlamentu. Analiza vključuje pet zelo različnih držav: ZDA, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in Slovenijo. Vsaka izmed izbranih držav ima svoj volilni sistem, cilj proučevanja diplomskega dela pa je prikazati vlogo in pomen volilnega sistema v teh demokratičnih družbah. Pomembno vprašanje je tudi njegov vpliv na sestavo in delovanje parlamenta.
Ključne besede: ženske v politiki, parlament, volilni sistemi, participacija, enakopravna zastopanost.
Objavljeno: 18.09.2012; Ogledov: 1982; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (975,87 KB)

84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici