| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 185
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Ženska v antični Grčiji in Rimu
Tjaša Jerič, 2015, magistrsko delo

Opis: Položaj ženske v Grčiji se je skozi časovna obdobja starogrške države spreminjal. V zgodnjem obdobju, je bila ženska skoraj enakovredna moškemu, nato se je položaj močno poslabšal. Družbena depriviligiranost ženske se je kazala že ob njenem rojstvu, ko je bila nemalokrat prepuščena na milost in nemilost na kraju izpostavitve. Če jo je družina obdržala, je bila deležna najosnovnejše izobrazbe. Skozi vsa življenjska obdobja je bila podrejena moškemu, sprva očetu, po poroki možu. Njena družbena vloga je bila omejena na rojevanje dobrih državljanov. Najbolj cenjena je bila, ko je igrala vlogo pokorne, ustrežljive in tihe gospodinje, ki je za zidovi domačega gospodinjstva tkala, predla, vzgajala otroke ter nadzirala hišne sužnje. V javnem življenju se ni smela velikokrat pojavljati, razen ob različnih praznikih, kjer so imele ženske nepričakovano veliko vlogo. Tudi rimska ženska je bila vedno v senci moških. Rimska deklica je bila deležna skromnejše izobrazbe v primerjavi z dečkom. Skozi zgodovino rimske države se je izboljševal tudi položaj ženske. Kljub temu, da je bila njena domena predvsem delo v hiši, vzgoja otrok ter nadzor sužnjev, pa so se rimske ženske velikokrat pojavljale tudi v javnem življenju. Tako kot grška ženska, je tudi Rimljanka imela zelo pomembno vlogo pri religiji in na javnih praznovanjih. Prav tako je bila njena prioritetna naloga rojevanje otrok. Sprva je bila pod oblastjo očeta ali moža, nato pa je postala pomemben člen pri odločanju o svojem življenju.
Ključne besede: antika, položaj ženske, grška ženska, rimska ženska, družinsko življenje, javno življenje, vloga ženske
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 4381; Prenosov: 551
.pdf Celotno besedilo (1020,41 KB)

52.
ETIČNOST OGLAŠEVANJA V ŽENSKIH REVIJAH
Tadeja Horvat, 2015, magistrsko delo

Opis: Z razvojem slovenskega ženskega revijalnega tiska se je pojavila velika konkurenca, ki ima velik vpliv na samo prodajo in oglaševanje v reviji. Danes med revijami poteka »boj« za pridobitev oglaševalcev. Več oglaševalcev v reviji pomeni višji dobiček in obstoj na trgu. Menimo, da se je prav zaradi močne konkurence spremenila etičnost oglaševanja. Uredniška in tržna ekipa si prizadevata pridobiti čim več oglaševalcev in dvomimo, da se ob tem sprašujejo ali so vsi objavljeni oglasi etični. Prav tako pa sami nekatere oglase »skrijejo« v uredniške članke. Namen magistrske naloge je bil raziskati področje etičnosti oglaševanja v ženskih revijah, kar smo naredili na podlagi anketnega vprašalnika in z analizo na podlagi Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili osnovne pojme, kot so etika, morala, oglaševanje, zakonske osnove za oglaševanje in podobno. V aplikativnem delu smo preučili etičnost oglaševanja v reviji Ženski svet in L&Z na dva načina. Kot prvo smo analizirali celotno vsebino obeh revij, glede na Slovenski oglaševalski kodeks. V drugem delu raziskave pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverili percepcijo ljudi o etičnosti oglasov. Raziskava na podlagi Slovenskega etičnega kodeksa je pokazala, da oglaševanje v obeh obravnavanih revijah ni v skladu s Slovenskim oglaševalskim kodeksom. Ugotovili smo, da je tako pri reviji L&Z kot pri reviji Ženski svet, glavni problem etičnosti prav pojav hibridnih sporočil (oziroma kršitev 6. člena kodeksa, ki se navezuje na prepoznavanje oglasnih vsebin). Na podlagi anketnega vprašalnika smo ugotovili, da ljudje niso prepoznali veliko etično spornih prispevkov. Tisti anketiranci, ki pa so jih, so kot glavni razlog za etično spornost pri obeh revijah navedli prikrito oglaševanje. Ugotovili smo, da je dojemanje etičnosti oglaševanja v reviji L&Z in Ženski svet na podlagi slovenskega oglaševalskega kodeksa in anketnega vprašalnika različno. Anketiranci so oglaševanje v obeh revijah dojeli kot manj etično sporno kot je pokazala naša analiza na podlagi Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Skupna ugotovitev obeh raziskav etičnosti oglaševanja pa je pojav prikritega oglaševanja.
Ključne besede: etika, oglaševanje, etičnost oglaševanja, ženske revije, etični kodeks, Slovenski oglaševalski kodeks
Objavljeno: 28.10.2015; Ogledov: 1043; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

53.
Vpliv telesnih mer in postave na konstruiranje temeljnega kroja hlač
Anja Firbas, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na raziskavo vpliva telesnih mer in postave na konstruiranje temeljnega kroja ženskih hlač. V ta namen smo izmerili potrebne glavne in proporcionalne telesne mere petdesetih žensk, starosti med 20 in 40 let. Izvedli smo primerjavo izmerjenih in izračunanih proporcionalnih mer. Na podlagi razlike med merama obsega bokov in obsega pasu smo razvrstili merjeno žensko populacijo v tri tipe postav, za katere smo konstruirali temeljni kroj hlač na podlagi izmerjenih in izračunanih proporcionalnih mer. Ugotovili smo, da se izmerjene in izračunane proporcionalne mere razlikujejo. To se odraža tudi v prileganju temeljnega kroja hlač vsem trem tipom postav. Boljše prileganje hlač je doseženo na podlagi konstruiranja kroja hlač z izmerjenimi proporcionalnimi telesnimi merami, predvsem na podlagi proporcionalnih mer globine sedala in skupne dolžine sedala.
Ključne besede: ženske hlače, konstruiranje temeljnega kroja, telesne mere, postava telesa
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 1198; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

54.
Vpliv vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in lepotne telesne prakse mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji
Lucija Čevnik, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z ugotavljanjem vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in uporabo lepotnih telesnih praks mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Države so po razpadu Jugoslavije stopile v negotovo in razburkano tranzicijsko obdobje, s katerim so se spopadale različno učinkovito. Tranzicijski potek ter zgodovinske, kulturne in verske specifičnosti vsake od držav so svoj pečat pustile tudi na vlogi in položaju žensk v vsaki od držav. V nalogi ugotavljam, koliko je modernizacija, v smislu modernizacijske teorije (Inglehart in Welzel, 2007), preko sistema prevladujočih družbenih vrednot, uporabe medijev in kulturnih posebnosti analiziranih držav, vplivala tudi na razlike v dojemanju in razumevanju ženskega telesa, ki se kažejo skozi telesno samopodobo žensk in uporabo lepotnih telesnih praks. V teoretičnem delu je predstavljen historični pregled položaja žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji od nastanka Jugoslavije do danes. Sledi analiza različnih študij iz teh treh in tudi drugih držav o telesni samopodobi, uporabi lepotnih praks in vplivu medijev na telesnost ter primerjava obstoječih študij o vrednotnih orientacijah (mladih) med državami. V empiričnem delu analiziram vpliv različnih dejavnikov (vrednot, medijskega vpliva, sociodemografskih dejavnikov ter indeksa telesne mase (ITM)) na telesno samopodobo ter ugotavljam njihove medsebojne vplive in prepletenosti. Rezultati analize niso potrdili neposrednega statistično značilnega vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo, so se pa te pokazale kot relevanten dejavnik pri medijskem vplivu ter uporabi lepotnih praks. Na telesno samopodobo so statistično signifikantno vplivali tudi ITM ter nekateri sociodemografski faktorji (izobrazba, premoženje). Dokazana je bila tudi signifikantnost vpliva sociodemografskih dejavnikov (velikost kraja bivanja, izobrazba, premoženje) na vrednotno orientacijo ter telesne prakse.
Ključne besede: ženske, telesna samopodoba, vrednotne orientacije, lepotne telesne prakse, raba medijev, medijski vpliv, indeks telesne mase (ITM), modernizacijska teorija
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 1304; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

55.
USPEŠNE POSLOVNE ŽENSKE NA TRGU DELA TER NJIHOVA EGOCENTRIČNA OMREŽJA
Kristina Kolarič, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Uspešne poslovne ženske ter njihova egocentrična omrežja smo se dotaknili žensk na poslovnem področju. Raziskovali smo zgodovino vstopa žensk na trg dela, dileme pri usklajevanju družine in kariere ter se dotaknili tako imenovanega nevidnega dela. Predstavili smo nekatere oblike diskriminacij ter marsikateremu dobro poznan pojem stekleni strop. Ker pa je del diplomske naloge namenjen tudi egocentričnim omrežjem, smo opredelili pojem omrežje ter na kratko povzeli kako merimo oz. raziskujemo egocentrična omrežja. V raziskovalnem delu smo med ženskami v poslovnih sferah raziskali njihova egocentrična omrežja. 18. 3. 2015 smo se udeležili dogodka 500 podjetnic z namenom pridobiti kontakte uspešnih poslovnih žensk. Anketiranje smo izvedli preko spleta in sicer tako, da smo anketo poslali na točno določne e-maile, ki smo jih pridobili na dogodku. Večina anketirank je v starostni skupini med 21 in 40 let, največji delež anketirank ima dokončano fakulteto ter največ jih je poročenih ali živijo s partnerjem. V povprečju so anketiranke nadrejene 6 osebam in večina jih pravi, da je njihovo delo stresno. V povprečju imajo ženske v poslovnem svetu 2 osebi na katere se lahko obrnejo pri težavah ali pritiskih, ki jih doživljajo na svojem delovnem mestu. Ugotovili smo, da je največ alterjev prav tako v starostni skupini med 21 in 40 let in imajo dokončano fakulteto. Večina anketirank najde oporo oziroma se po pomoč obrne na svojega partnerja.
Ključne besede: uspešne poslovne ženske, egocentrična omrežja, neenakopravnost
Objavljeno: 18.09.2015; Ogledov: 811; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (934,71 KB)

56.
Ženske kot zločinke
Monika Lipnik Brus, 2015, diplomsko delo

Opis: Ker se večina raziskav in literature osredotoča zgolj na moško ali splošno kriminaliteto ter vzroke zanjo, sem se v diplomski nalogi osredotočila predvsem na sociološke dejavnike, ki vplivajo na žensko kriminaliteto. Posebno pozornost sem namenila doseženi izobrazbi, revščini, socialnemu krogu, izpostavljenosti nasilju ter povratništvu. Raziskava je opravljena z intervjuji z zapornicami na ZPKZ Ig, ki so bili zastavljeni na podlagi nekaterih socioloških in psiholoških teorij. Tako sem ugotovila, da se dejavniki za izvršitev kriminalnega dejanja prepletajo, kljub vsemu pa v večji meri prevladujejo sociološki dejavniki. Med najpogostejšimi vzroki za kriminalno dejanje sta tako slabo finančno stanje oziroma revščina ter socialni krog. Ostali dejavniki so ravno tako prisotni, vendar v manjši meri, čeprav povratništva nisem imela priložnosti raziskati.
Ključne besede: kriminaliteta, kazniva dejanja, storilci kaznivih dejanj, ženske, sociološki dejavniki, nasilje, revščina, diplomske naloge
Objavljeno: 26.08.2015; Ogledov: 812; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (430,85 KB)

57.
ŽENSKE IN RAZVOJ KARIERE
Nina Žižek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se bomo posvetili razvoju kariere žensk. Magistrsko delo je smiselno strukturirano na podajanje teoretičnih izhodišč in empiričnih ugotovitev pridobljenih na osnovi sekundarnih raziskav, ki so dostopne na svetovnem spletu. V drugem poglavju pričenjamo s podajanjem teoretičnih izhodišč, ki se navezujejo na razvoj kariere. V empiričnem delu pa podajamo ugotovitve uspešnih žensk iz podjetja IBM, ki so v okviru raziskave iz leta 2013 podale svoje mnenje o razvoju uspešne kariere pri tej multinacionalki. V tretjem poglavju pa se posvečamo pomembnosti usklajevanja kariernih in družinskih obveznosti. Najprej začenjamo s podajanjem empiričnih dejstev iz tujine, nato pa se osredotočamo še na pomembnost tovrstnega usklajevanja v slovenskih podjetij. V Sloveniji so se reševanja omenjenega problema lotili že leta 2007, ko je bila prvič izvedena pilotska raziskava za pridobitev certifikata "Družini prijazno podjetje", število sodelujočih podjetij pa iz leta v leto narašča. To poglavje smiselno zaključujemo s primerom usklajevanja družinskih in kariernih obveznosti pri podjetju IBM Slovenija. En del tega magistrskega dela pa smo posvetili tudi neučinkovitemu usklajevanju obeh področij. Kot posledica neučinkovitega usklajevanja se lahko pojabi stres, kasneje izgorelost, kar lahko vodi do zdravstvenega absentizma oz. pogostega koriščenja bolniškega staleža s strani zaposlenih. Če podjetje z ustreznimi ukrepi ne poskrbi za potrebe zaposlenih mater pa se lahko poveča tudi fluktuacija oz. odhodi iz podjetja. Svoje delo bomo sklenili s podajanjem sklepnih misli in potrjevanjem zastavljenih hipotez. Zaradi prostorske omejenosti smo določene vsebine vključili med priloge, saj smo mnenja, da le te bistveno pripomorejo k dvigu kakovosti le tega. Med prilogami se posvečamo spolnim kvotam in njihovi pomembnosti (in ali) nepomembnosti pri spodbujanju večje zastopanosti žensk na ključnih položajih odločanja. To poglavje zaključujemo s predstavitvijo slovenskih priznanj Artemida in Managerkam prijazno podjetje.
Ključne besede: Ključne besede: ženske, razvoj kariere, družini prijazno podjetje, IBM
Objavljeno: 24.08.2015; Ogledov: 762; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

58.
Ženske na vodilnih položajih
Maruša Kunaver, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava položaj žensk na vodilnih položajih. Ženske kljub višji izobrazbi in napredni zakonodaji zasedajo le tretjino vodilnih položajev. Na poti do vodilnih položajev se srečujejo z ovirami in dokazovanjem, da so lahko enako dobre kot moški. V prvem delu diplomskega dela se seznanimo z managementom in njegovo delitvijo na ravni. Predstavimo bistvene razlike med managerjem in vodjo, stile vodenja ter razlike med moškim in ženskim stilom vodenja. Podrobneje se seznanimo z zaposlovanjem žensk in njihovimi ovirami pri napredovanju na vodilne položaje. Še posebej izpostavimo tri poklice, v katerih je delež žensk zelo majhen. V drugem delu diplomskega dela s pomočjo anketnega vprašalnika in intervjuja opravimo raziskavo, s katero preverimo hipoteze, postavljene v diplomskem delu. Anketni vprašalnik so izpolnjevali naključni anketiranci, s pomočjo katerih smo dobili njihova mnenja o ženskah na vodilnih položajih. Intervjuje smo opravili s tremi ženskami, ki zasedajo vodilne položaje. Iz opravljene analize izhaja, da je število žensk na vodilnih položajih premajhno. Do tega prihaja, ker se ženske morajo bolj potruditi in dokazovati kot moški, ko gradijo svojo kariero. Ženske so sposobne zasedati vodilne položaje in so pri svojem delu enako dobre, če ne celo boljše kot moški, kljub oviram, s katerimi se srečajo na poti do želene kariere, vendar se morajo pogosto odločati med poklicnim in zasebnim življenjem.
Ključne besede: management, manager, vodja, ženske, napredovanja, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 1106; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

59.
Slovenske književnice v Avstriji
Silvija Borovnik, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek se pregledno ukvarja zlasti z literarnim delom slovenskih pesnic v Avstriji. To so na eni strani koroške ustvarjalke Milka Hartman, Maja Haderlap in Cvetka Lipuš, na drugi pa Maruša Krese, ki sicer živi v Nemčiji, a je večino svojih pesmi izdala v Celovcu, pa tudi Milena Merlak Detela, ki je od šestdesetih let dalje živela in ustvarjala na Dunaju ter objavljala prav tako zlasti v Avstriji. Slovenske književnice se razodevajo kot posebnice, izstopajoče tako iz kanonov družbeno-socialnega kot tudi literarnega sveta. Drugače kot njihovi literarni kolegi pa obravnavajo zlasti teme naroda, erotike in ženskega položaja v sodobnem svetu.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska zamejska književnost, slovenska Koroška, slovenska poezija, Celovec, Dunaj, proza, poezija, pisateljice, pesnice, Avstrija, narod, erotika, vloga ženske, jezikovni artizem
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1018; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (175,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

60.
Nekateri sociološki vidiki problematike žensk v znanosti med delom in družino v slovenski družbi
Jana Goriup, Urška Oblak, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V sodobni družbi mnogi lik ženske še vedno povezujejo s predsodki, ki žensko utesnjujejo in ji jemljejo motivacijo za kakovostno delo. Še posebej zato, ker obstajajo določene dejavnosti, ki jih ženska po mnenju okolja ne zna ali ne zmore dovolj dobro opraviti. Med zadnje zaradi stopnje izobrazbe in količine dela prištevamo tudi področje znanosti. Podrobneje smo raziskali in preučili položaj žensk v znanosti in v družinskem okolju v sodobni slovenski družbi. Osredotočili smo se zlasti na njihov položaj, ki ga še vedno zaznamujeta diskriminacija in neenakost. Vsa ta področja so pomembna, da družba ne izgublja intelektualnega potenciala žensk. Pri tem smo upoštevali dejstvo, da so v primerjavi s preteklostjo sedaj ženskam dopuščene nove vloge in možnosti javnega delovanja, a le ob ohranjanju tradicionalnih nalog. Prav zaradi tega lahko trdimo, da so ženske v znanstveni sferi spolno diskriminirane.
Ključne besede: ženske, znanost, delo, družina, usklajevanje, diskriminacija, neenakost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 723; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (120,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici