| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


171 - 180 / 180
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
171.
Ples v objemu kroja oblačila
Monika Hudournik, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tekmovalno žensko obleko za standardne plese. Model obleke je zasnovan na osnovi magičnih barv polarnega sija. Kroj obleke je načrtovan na osnovi pravil oblačenja Plesne zveze Slovenije ter želja in izkušenj tekmovalk, pridobljenih z anketiranjem. Izdelan prototip ženske plesne obleke je narejen po merah testne osebe, ki je obleko tudi preskusila in podala mnenje o udobju pri nošenju in izvajanju plesnih korakov standardnih plesov. Plesalkino mnenje je, da smo oblikovali atraktivno plesno obleko za tekmovanje, katere kroj nudi tako udobje pri nošenju kot izvajanje plesnih korakov.
Ključne besede: standardni plesi, plesna tekmovanja, pravila oblačenja, ženska plesna obleka, kroj ženske obleke
Objavljeno: 17.09.2018; Ogledov: 212; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

172.
Analiza socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah v Podravju
Katica Muršec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Obravnavana analiza magistrskega dela vključuje socio-ekonomski položaj žensk na kmetijah v Podravju. V delu predstavljamo kmečko žensko, socialno varnost kmetic, ekonomski položaj kmečkih žensk in njihovo prisotnost v lokalnem okolju (socialno angažiranost). Osnovni cilj je ovrednotiti vpletenost kmečke ženske v odločanje oziroma sodelovanje v soodločanju pri pomembnih odločitvah na kmetijskem gospodarstvu, analizirati njihovo socialno angažiranost v lokalnem okolju, njihov ekonomski položaj ter socialno varnost v starejših letih. Metodologija vključuje anketiranje petdesetih kmečkih žensk, in sicer članic ter nosilk kmetijskih gospodarstev, s predhodno oblikovanim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh sklopov: (I) prvi del zajema značilnosti in strukturo anketirank, (II) drugi informacije o kmetijskem gospodarstvu, (III) tretji pa zajema ekonomski ter socialni položaj anketirank. Izsledki raziskave so pokazali, da nosilke kmetijskih gospodarstev pogosteje sprejemajo odločitve same (8,82 %) oziroma jih sprejemajo soglasno (79,41 %), medtem ko članice nimajo pomembnejših funkcij pri sprejemanju odločitev (56,07 %). 38,34 % nosilk čuti, da so ekonomsko neodvisne, 64,71 % pa jih je socialno angažiranih. 22,00 % vseh anketirank nima sklenjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ključne besede: agrarna ekonomika, kmečke ženske, socio-ekonomski položaj, Podravje
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 242; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

173.
Vloga slovenske ženske med prvo svetovno vojno
Nuša Zadravec, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo na podlagi časopisja iz obdobja prve svetovne vojne obravnava različne vloge, ki so jih slovenske ženske opravljale med veliko vojno. Čeprav Avstro-Ogrska monarhija nikoli ni organizirala ženskih vojaških korpusov, kot je bilo to značilno na primer za Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo, je splošna mobilizacija leta 1914 na drugačen način aktivirala slovensko ženstvo. Že pred vojno so bili uvedeni številni zakoni in predpisi, ki so korenito spremenili življenje v zaledju, ki se je po uvedbi vojnega gospodarstva moralo popolnoma podrediti potrebam vojske. Uvedena je bila cenzura, poostrile so se kazni, oblasti so preganjale notranje in zunanje sovražnike. Zaradi vpoklica moških in posledično kritičnega pomanjkanja delovne sile so se ženske poleg tradicionalnih služb v sanitetni, tekstilni in trgovski industriji, zaposlovale v izrazito moških poklicih ter postale nepogrešljiv člen v vojni industriji. Postale so uslužbenke v prehrambnem sektorju, prometu, telekomunikaciji in administraciji. Postale so bolniške strežnice, vojne agitatorke, vohunke in protestnice. Ob tem so vzdrževale še družino, predvsem pa so se vsakodnevno borile proti lakoti in pomanjkanju. Ženske na podeželju so prevzele poljedelska dela, ki jih je oteževalo pomanjkanje delovne sile. Meščanske ženske so se podale na pot dobrodelne dejavnosti. Vojne razmere in odsotnost moških so ženskam omogočile vstop v javno in politično življenje, predvsem so se izkazale v zbiranju podpisov za Majniško deklaracijo. Lahko rečemo, da je vojna ženskam naložila veliko skrbi in odgovornosti, obenem pa jim dala veljavo, ki je niso imele nikoli prej.
Ključne besede: slovensko ženstvo, vloga ženske, prva svetovna vojna, delovna emancipacija.
Objavljeno: 12.02.2019; Ogledov: 327; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

174.
Učinkovitost konzervativnega zdravljenja stresne urinske inkontinence pri ženskah
Nives Sorec, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stresna urinska inkontinenca je nenadzorovano uhajanje urina po kapljicah med kihanjem, kašljanjem, gibanjem in fizičnem naporu. Pojavi se kot posledica staranja, prekomerne telesne teže, več vaginalnih porodov ter oslabelosti mišic medeničnega dna. Konzervativne metode zdravljenja so vedno prva izbira zdravljenja; če te niso uspešne se zdravljenje nadaljuje z operativnimi metodami. Metodologija: Uporabljen je sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, omejen na objave v angleščini ter izdaje v časovnem obdobju 2008–2018. Izbor člankov je bil določen glede na naslednje kriterije: dostopnost, vsebinska ustreznost. Literatura je bila pridobljena s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Medline in ScienceDirect. Potek pregleda in analize smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Za analizo smo uporabili metodo analize vsebine. Rezultati: Z analizo dvanajstih znanstvenih člankov so podana temeljna izhodišča o konservativnih metodah zdravljenja. Ugotovili smo, da je potrebna kombinacija več različnih tehnik za boljše doseganje pozitivnih rezultatov, ter da velikokrat konzervativne metode zdravljenja niso dovolj učinkovite in je potrebno uporabiti tudi operativne tehnike zdravljenja. Diskusija in zaključek: Izkazalo se je, da je v večini primerov potrebno za uspešen izid zdravljenja uporabiti dve ali več konzervativnih metod zdravljenja, v primeru da nobena možnost nima vpliva na izboljšanje se je potrebno odločiti za operativni poseg. Uspešnost zdravljenja pa je odvisna tudi od vsake posameznice. Zaradi naraščanja števila žensk s stresno urinsko inkontinenco, se razvija čedalje več novih tehnik in metod za konzervativno zdravljenje.
Ključne besede: kakovost življenja, vedenjska terapija, učinkovitost, ženske, vaje mišic medeničnega dna
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 390; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (628,04 KB)

175.
Osveščenost žensk v Pomurju o ginekoloških presejalnih programih
Mojca Halabarec, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, za zgodnje odkrivanje bolezni in hitro ukrepanje. S presejalnimi programi na ginekološkem področju pregledujejo ženske s preprostimi preiskavami ali testi, da bi med njimi odkrili tiste, ki že imajo predstopnjo ali začetno obliko raka materničnega vratu in/ali raka dojk. V Sloveniji na ginekološkem področju delujeta dva presejalna programa, in sicer program DORA, za odkrivanje raka dojk in program ZORA, za odkrivanje raka materničnega vratu. Namen zaključnega dela je ugotoviti osveščenost žensk v Pomurju o ginekoloških presejalnih programih. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v enem izmed nakupovalnih centrov v Pomurju. Izvedli smo anketo, v kateri je sodelovalo 100 žensk, in sicer 50 anketiranih žensk živi na podeželju in 50 anketirank je iz mestnih območij. Rezultati: Ugotovili smo, da ženske, ne glede na lokacijo bivanja, dobro poznajo glavni namen presejalnih programov, vendar je raziskava pokazala, da ženske iz mest bolj poznajo podroben namen program ZORA in DORA, kot ženske s podeželja. Večina žensk je tudi že dobila vabilo na presejalnih program, in se ga tudi udeležila, to pa bi storile tudi v prihodnje. Diskusija in zaključek: Presejalni programi so odlični preventivni programi, pri katerih s pomočjo testov, preiskav lahko bolezen odkrijemo v zgodnji fazi in so tako možnosti za ozdravitev visoke. Prišli smo do spoznanja, da so ženske v Pomurju dobro osveščene o namenu ginekoloških presejalnih programov in da se večina odzove vabilu na program.
Ključne besede: presejanje, testi, DORA, ZORA, osveščenost, ženske
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 402; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (883,27 KB)

176.
Uporaba kontracepcije pri ženskah po 40. letu starosti
Aleksandra Györek, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Pri ženskah, starejših od 40 let, se poveča možnost pojavljanja različnih kroničnih obolenj, zaradi katerih morajo zamenjati kontracepcijsko metodo oz. sredstvo, ki so ga uporabljale. Prav tako ženske, ki se približujejo menopavzi, zaradi zmanjšane plodnosti pogosto menijo, da kontracepcije ne potrebujejo več. Namen zaključnega dela je ugotoviti, katero vrsto kontracepcije uporabljajo ženske po 40. letu starosti in kako so ženske informirane o kontracepciji po 40. letu. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih žensk, starih od 41 do 55 let. Pridobljene rezultate smo obdelali z deskriptivno statistiko. Rezultati: Ugotovili smo, da je večina (95 %) anketiranih žensk dovolj seznanjenih glede vrste in uporabe kontracepcijskih metod oz. sredstev, ki so primerne po 40. letu starosti. Dve tretjini anketiranih žensk je v preteklosti zamenjalo kontracepcijo, skoraj polovica zaradi zdravstvenih težav. Več kot tretjina anketiranih žensk ne uporablja nobene kontracepcijske metode oz. sredstva, nekatere od anketiranih žensk tudi zato, ker so v menopavzi. Nekaj anketiranih žensk uporablja kontracepcijske tablete in maternični vložek, nekaj anketiranih žensk pa je opravilo sterilizacijo. Majhen odstotek anketiranih žensk uporablja kot metode kontracepcije vaginalni obroček, kondom ali prekinjen spolni odnos. Diskusija in zaključek: Ni vsaka kontracepcija za vsako žensko, zato je pomembno, da se ženska posvetuje s svojim ginekologom in si izbere zase najbolj primerno kontracepcijsko metodo oz. sredstvo. Pomembno je, da ženske vedo, da kljub temu, da se približujejo menopavzi, lahko zanosijo.
Ključne besede: kontracepcijske metode, kontracepcijska sredstva, ženske, starost, perimenopavza
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 351; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

177.
Stališča mladih do žensk brez otrok
Mojca Pevec Satler, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je raziskan odnos mladih do žensk brez otrok. Opredeljena je družbena vloga ženske, ki je najbolj determinirana z materinstvom. To naj bi predstavljalo temeljno identiteto vsake ženske, ki se prične oblikovati že v otroštvu. Predstavljena so stališča različnih družbenih skupin do (ne)materinstva, hkrati pa so opisani načini soočanja žensk brez otrok z družbeno stigmo in stereotipi. Namen magistrskega dela je predstaviti stališča mladih do žensk brez otrok, hkrati pa ovrednotiti vplive različnih dejavnikov na oblikovanje stališč. Zanimala nas je tudi želja anketirank o prevzemanju materinske vloge v prihodnosti. Raziskava je potekala na vzorcu 154 mladih, starih od 15 do 29 let. Sodelovalo je 29 moških in 125 žensk. Analiza podatkov je pokazala, da so v povprečju stališča mladih na raziskanem vzorcu do žensk brez otrok pozitivna. Razlike v odgovarjanju na vprašanja glede na različne dejavnike pa smo ugotovili s parametričnimi in neparametričnimi preizkusi. Rezultati so pokazali, da so razlike v odgovarjanju na vprašanja statistično značilne pri spolu in stopnji religioznosti. Večina mladih (87,7 %) v raziskavi meni, da vloga vsake ženske ni postati mama. Ženske v raziskavi pa si v večini (86,4 %) želijo postati mame.
Ključne besede: ženske brez otrok, materinstvo, stališča mladih, stigma, stereotipi
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 218; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

178.
Razvoj kariere žensk na področju višjega managementa
Ines Stojanović, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili trenutno stanje na področju razvoja kariere žensk v višjem managementu v Sloveniji. Predstavili smo ovire, s katerimi se ženske srečujejo na svoji karierni poti, ter ključne lastnosti za uspešno kariero. V prvem delu magistrske naloge smo predstavili teoretična izhodišča in opredelili pojme, ki so ključni za lažje razumevanje empiričnega dela. V empiričnem delu smo raziskali, ali mora ženska prestaviti materinstvo v zameno za uspešno kariero, katere lastnosti so ključne za uspešno kariero žensk na področju višjega managementa v Sloveniji, ter predlagali rešitve, ki jih lahko vsaka posameznica, organizacija in država sprejme za izboljšanje problematike. Zadnji del smo posvetili povzetku preverjanja hipotez in razpravi glede na pridobljene rezultate. Delo smo zaključili s sklepnimi mislimi.
Ključne besede: razvoj kariere žensk, ženske v višjem managementu, žensko vodenje, stekleni strop, ključne lastnosti, uspešna kariera
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 121; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

179.
Hellp sindrom in soočanje nosečnic z njim
Tanja Hrnčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Ženske, ki med nosečnostjo zbolijo za hellp sindromom, bolezni ne prepoznajo in velikokrat simptome povezujejo z nosečniškimi težavami. Prav zaradi neprepoznavnosti same bolezni se pojavljajo pri nosečnicah vprašanja, na katera še ni odgovora. Namen diplomskega dela je predstaviti hellp sindrom in njegove simptome ter skozi intervjuje prikazati, kako so se ženske soočale s to boleznijo. Raziskovalne metode: V diplomski nalogi smo uporabili opisno metodo dela. Iskali smo in pregledali literaturo, ki je bila v angleškem jeziku. Iskanje je potekalo z naslednjimi ključnimi besadami: hellp syndrome, pregnant women, dealing in facing with it. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect in Medline. Dodatno smo pregledali tudi Google Scholar. Vključitveni kriteriji so bili polno dostopni članki v angleškem jeziku, članki, ki so objavljeni od leta 2009 do 2019. Izključitveni kriteriji pa so bili članki v drugih jezikih in duplikati ter spletni članki, katerih vsebina ni strokovna in ne temelji na znanstvenih ugotovitvah. Kvalitativne podatke smo pridobili s pomočjo metode intervjuiranja. Pri tem smo uporabili vodilo za intervju, katero je sestavljeno iz 7. vprašanj odprtega tipa Rezultati: Ugotovili smo, da je najpogostejši simptom med intervjuvankami bolečina v zgornjem delu trebuha in da je bilo pomanjkanje informacij z strani osebja velik problem pri razumevanju same bolezni.
Ključne besede: bolezensko stanje, noseče ženske, doživljanje, nosečniška bolezen, ginekologija, porodništvo
Objavljeno: 16.03.2020; Ogledov: 202; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (427,10 KB)

180.
Pregled študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah
Monika Klun, Gorazd Meško, 2017, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek predstavlja pregled literature na področju strahu pred kriminaliteto s poudarkom na strahu pred kriminaliteto pri ženskah in vsebuje razpravo o dejavnikih socializacije, viktimizacije, zdravja, medijev, okolja in spomina. Namen prispevka je pregledati študije o strahu pred kriminaliteto in predstaviti nekatere protislovne ugotovitve študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah in moških. Predstavljene so študije o strahu pred kriminaliteto v mednarodni viktimološki literaturi in pregled raziskovanja strahu pred kriminaliteto v Sloveniji. Metode: Članek temelji na pregledu literature in razpravi o dejavnikih strahu pred kriminaliteto pri ženskah. Ugotovitve: Ženske pogosteje izražajo altruistične strahove in ne navajajo skrbi za svoje partnerje. Strah pred kriminaliteto pri ženskah je posledica fizičnih in čustvenih zlorab nekdanjih partnerjev in se povezuje s strahom pred spolno zlorabo ali posilstvom. Na strah pri ženskah vpliva tudi njihova samoocena zdravja. Dileme glede strahu pred kriminaliteto predstavljajo mediji in zdravje, protislovja pa so vidna v dejavnikih, ki izhajajo iz okolja. Praktična uporabnost: Ugotovitve prispevka omogočajo razpravo o ukrepih za preprečevanje kriminalitete in razumevanje zapletenosti razmerij med kriminaliteto in strahom pred kriminaliteto. Strah pred kriminaliteto je pomemben del penalnega populizma, ki se ga je treba zavedati pri ustvarjanju politik in prakse na področju zaščite žrtev kriminalitete ter čustvenih odzivov na kriminaliteto. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo raziskave, ki bi posebej obravnavala vzroke strahu pred kriminaliteto pri ženskah, zato je ta prispevek možno razumeti tudi kot izhodišče za empirično študijo v prihodnosti.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ženske, zdravje, dejavniki, socializacija, viktimizacija
Objavljeno: 14.04.2020; Ogledov: 38; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (326,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici