| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


101 - 110 / 180
Na začetekNa prejšnjo stran78910111213141516Na naslednjo stranNa konec
101.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI SPREMENJENE VLOGE ŽENSKE V SLOVENIJI IN BOSNI IN HERCEGOVINI PO LETU 1991
Nuša Lorenčič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so opisani nekateri sociološki vidiki spremenjene vloge ženske v Sloveniji in Bosni in Hercegovini po letu 1991. Ženske so pomemben del družbe, a premalo cenjene. Še vedno so v manjšini, zapostavljene, neenake moškim, diskriminirane. Znano je tudi, da je odnos neke družbe do žensk merilo za njeno demokratičnost. Na simbolni ravni se ta odnos kaže zlasti v institucijah oblasti, kot je parlament, vlada, kot so politične stranke in sindikati. Zanimalo nas bo, kakšen odnos do žensk ima Slovenija in kakšnega BiH. Ali gledajo na žensko kot delavno, skromno, ponižno, ljubko, moralno čisto mati ali kot javno zaničevano vlačugo? Ali družba v Sloveniji in BiH gleda na žensko kot božjo mater, obdano s sijočo glorijo, ali kot Evo, ki je začetnica prekletstva? (Cigale M. in drugi, 1992, 7-9) V diplomski nalogi smo se osredotočili samo na vlogo žensk v BiH in Sloveniji ter na obdobje enaindvajsetih let, ko sta se obe državi odločili za samostojno pot in izstopili iz SFRJ - Slovenija bolj mirno in tiho, BiH z vojno, ki je trajala skoraj 4 leta. Zanimalo nas je, kakšen je bil odnos do žensk takrat in kako se je spreminjala vloga žensk v obeh državah na področju družine, politike, izobraževanja, zaposlovanja. Zanimala nas je tudi, kakšna je ženska vloga v obeh družbah glede na vpliv religije, ki je majoritetna v državi, in kako religija vpliva na družbo ter s tem neposredno na žensko. Povprašali smo tudi uspešne, pomembne, znane Slovenke in Bosanke, kaj one mislijo o vlogi ženske, ali občutijo diskriminiranost. Kajti, ko ženske pravijo o sebi, o svojih problemih, o stvarnosti, kakršno živijo, odgrinjajo resnice in na koncu se pokaže edina resnica, ki je preprosta, da je ženska (tudi) človek.
Ključne besede: ženske, Slovenija, Bosna in Hercegovina, diskriminacija, neenakost.
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1336; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

102.
NASILJE V DRUŽINI KOT SOCIALNI IN KRIMINOLOŠKI PROBLEM
Ines Magdič, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenski kazenski zakonik v enaindvajsetem poglavju ureja kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Poglavje zajema osem členov, ki govorijo o dvojni zakonski zvezi, spremembi rodbinskega stanja, odvzemu mladoletne osebe, nasilju v družini, zanemarjanju otroka in surovem ravnanju, kršitvi družinskih obveznosti, neplačevanju preživnine ter krvoskrunstvu. S spremembo kazenskega zakonika novembra 2008, je bilo v 191. členu določeno samostojno kaznivo dejanje, nasilje v družini. Družina, kot osnovna celica vsake družbe, je podvržena mnogim dejavnikom. Razvoj družbe je pustil na tradicionalni družini velik pečat. Iz strogo patriarhalne družine, kjer je bil oče glava družine, se je »razvila« enakopravna družina. Družina je skupnost, ki svojim članom zagotavlja varnost, zavetje, osnovne potrebe človeka. Je pa tudi kraj, kjer se zgodi največ nasilja. Nasilje v družini je zelo kompleksen pojav, veliko krat tudi neraziskan. Z nasiljem kaže ena oseba nad drugo premoč in nadzor. Raziskave so pokazale, da je največ žrtev med ženskami in otroci, kot najranljivejšima skupinama. Veliko nacionalnih programov pa danes daje varstvo tudi moškim žrtvam nasilja, ter nasilju nad starejšimi in osebami, ki so duševno motene. Toda še zdaleč je največ nasilja moških nad ženskami. Danes poznamo in je sprejetih veliko zakonodaj s področja nasilja, Slovenija je ratificirala mednarodne konvencije, ki govorijo o preprečevanju nasilja v družini, predvsem nad ženskami in otroci. Preprečevanju nasilja je posvečeno veliko literature, ustanovljene so nevladne organizacije za pomoč žrtvam nasilja, storilcem nasilja. Potekajo razna izobraževanja tako strokovnega osebja kot medijev, državnih ustanov, nevladnih organizacij. Toda kljub temu je veliko dejavnikov, ki še vedno onemogočajo in preprečujejo učinkoviti reševanje nasilja. Gre za družbeni problem, ki ga je potrebno reševati, država je dolžna svojim državljanom zagotoviti varnost in temeljne človekove pravice. Še vedno se največjo vlogo pripisuje policiji, ki pa je velikokrat pri svojem delu neuspešna, saj nasilje v družini zahteva celovit pristop, kar zajema tudi pomoč žrtvam in nasilnežu samemu, finančno pomoč, svetovanje, kar pa lahko nudijo strokovno izobraženi ljudje. Kljub vsem naporom, ki jih vložijo tako policija, centri za socialno delo, kot tudi nevladne organizacije, pa smo danes še vedno priča različnim zgodbam o nasilju, ko ima npr. mož v kleti zaprto ženo, ali pa mati v sobi brez elektrike in vode zaprte svoje otroke. Še vedno velja, da je največ nasilja v družbi, ki nasilje jemljejo, kot družbeno sprejemljivo vedenje. Nasilje v družini pa ne nazadnje vpliva tudi na otroka, na njegovo primarno socializacijo, na njegov razvoj in vedenje. Družina ima velik vpliv na otrokovo vedenje, na njegov odnos do sočloveka, na delinkventnost mladoletne osebe. Kako vpliva nasilje v družini na mladoletnega otroka ter kakšni vzgojni ukrepi in kazni doletijo mladoletne prestopnike, sem raziskovala v zadnjem delu diplomske naloge.
Ključne besede: kazenski zakonik, kazniva dejanja, družina, nasilje v družini, ženske, otroci, mladoletni prestopniki.
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 2247; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (970,46 KB)

103.
PRAVICA DO SVOBODNEGA ODLOČANJA O ROJSTVU OTROK
Špela Škorjanc Podkrižnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Svobodno odločanje o rojstvu otrok je v Sloveniji ustavno zagotovljena pravica in vloga države je, da zagotavlja možnosti za uresničevanje le-te. V zvezi z uresničevanjem te pravice omenjamo še vlogo zdravstva, ki omogoča človeku vse možnosti, s katerimi je mogoče v okviru zdravstvenega sistema uresničiti to pravico. Vsak človek lahko torej svobodno odloča o rojstvu svojih otrok, lahko se v okviru te pravice odloči tudi, da do rojstva že spočetega otroka ne bo prišlo. Vemo, da v praksi ženska odloča o morebitni umetni prekinitvi nosečnosti oz. je ta odločitev v njeni domeni vsaj dokler izpolnjuje določene pogoje (do desetega tedna nosečnosti), kasneje pa o tem odločata komisiji I. in II. stopnje. Najpomembnejša v okviru uresničevanja pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je vendarle prevencija – kontracepcija, medtem ko splav velja za rešitev »v skrajni sili«. V zvezi s pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok velja omeniti še pravico do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti. Ob zagotavljanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok pa lahko pride do konflikta s pravico zdravstvenih delavcev do »ugovora vesti«, kjer pa velja, da zaradi uveljavlja ugovora vesti ne sme biti ogroženo zdravje pacienta.
Ključne besede: pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, preprečevanje zanositve, kontracepcija, pravica ženske do umetne prekinitve nosečnosti, pravni status zarodka, zdravljenje neplodnosti
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 3258; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (409,50 KB)

104.
Vloga žensk v terorizmu in vpliv demografskih dejavnikov na percepcijo ukrepov proti mednarodnemu terorizmu v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Uroš Kogoj, 2012, magistrsko delo

Opis: Skorajda ne mine več dan, ko nas množični mediji ne bi obveščali o terorističnih napadih, ki se dogajajo po različnih delih sveta. Počasi se bo le potrebno sprijazniti, da je terorizem eden izmed globalnih in negativnih delov vsakdanjega življenja, ki je z leti pridobil razsežnosti tudi mednarodne. Govorimo o mednarodnem terorizmu za katerega je znano, da ne pozna meja. Terorizem je pojav, ki spremlja človeštvo že skozi daljše časovno obdobje, zato bi bilo zmotno mišljenje, da gre za relativno nov pojav in, da je le produkt sodobne družbe. Dejstvo je, da postaja tako globoko vpet v našo kulturo, da se tega niti ne zavedamo več. Vzpon terorizma se je začutil zlasti v drugi polovici 20. stoletja in je bil tesno povezan z množičnimi mediji, predvsem televizijo. Konec sedemdesetih let 20. stoletja je v Združenih državah Amerike postala televizija glavni vir informacij za veliko večino prebivalstva. To je predstavljalo za teroriste izjemno priložnost, da njihove akcije vidi širša javnost, ki pa so jo tudi zelo dobro izkoristili. Teroristične organizacije pa ne sestavljajo le osebe moškega spola, temveč so v porastu tudi pripadnice ženskega spola, ki se pridružujejo tem organizacijam. Tako je porušen stereotip o tem kako izgleda in kakšen je novodobni terorist, ki seje strah in teror med ljudmi. Po mnenju strokovnjakov, naj bi bile v nekaterih terorističnih organizacijah ženske zelo aktivno vključene v teroristično dejavnost, včasih tudi kot neposredne izvrševalke napadov imenovane samomorilske napadalke. Zato bomo poseben poudarek namenili čečenskim črnim vdovam in njihovi vlogi v tovrstnih organizacijah ter motivih za njihovo delovanje. Hkrati nas je zanimalo kakšen vpliv imajo demografski dejavniki kot so spol, zakonski stan in tip naselja na percepcijo ukrepov proti mednarodnemu terorizmu v Republiki Sloveniji. Podatke in raziskavo za empirični del magistrske naloge smo poiskali na spletni strani Arhiva družboslovnih podatkov. Ugotovili smo, da vloga žensk v terorističnih organizacijah ni zanemarljiva in, da predstavljajo vse bolj pomemben člen v vseh segmentih terorizma. Teroristična dejanja, ki jih izvršijo ženske so vse bolj nasilne narave in v ničemer ne zaostajajo za moškimi. Ugotovili smo tudi, da so anketiranci na splošno bolj malo ali le delno pripravljeni sprejeti navedene ukrepe. Glede na različne demografske dejavnike pa je percepcija na ukrepe, ki se izvajajo v boju proti mednarodnemu terorizmu precej podobna.
Ključne besede: terorizem, ženske, črne vdove, magistrska dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 934; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (710,95 KB)

105.
STEREOTIPI, POVEZANI S POKLICI V SLOVENSKIH TV SERIJAH
Špela Indof, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo proučevali problematiko reprezentacij poklicev v slovenskih televizijskih humorističnih serijah. V uvodnem delu bomo predstavili definicije poklicev ter kako so le-ti razvrščeni glede na standardno klasifikacijo poklicev. Prikazali bomo različne definicije stereotipov, kateri stereotipi se najpogosteje pojavljajo v množičnih medijih. Predvsem se bomo osredotočili na stereotipe povezane s spolom ter etnično pripadnostjo. Izpostavili bomo tudi katere osebnostne lastnosti se povezujejo s posameznimi poklici. Prav tako bomo v podali definicijo zabavnih televizijskih nanizank - »sitcom«. V nadaljevanju bomo predstavili izbrane in analizirane popularne slovenske televizijske serije (TV Dober dan, Naša mala klinika, Moji, tvoji, najini). Sledijo rezultati kvalitativne analize izbranih serij pri kateri bomo izpostavili predvsem kateri poklici so favorizirani, kako se določeni poklici povezujejo z etnično pripadnostjo ter kateri poklici in zakaj se še vedno delijo na »tipično ženske« in »tipično moške« poklice. Prav tako bomo izpostavili problematiko usklajevanja kariere in družine s katero se srečujejo predvsem ženske. Na koncu bomo predstavili še zaključek in predloge za preseganje stereotipnih podob poklicev prikazanih tudi v množičnih medijih.
Ključne besede: stereotipi, poklici in etnična pripadnost, reprezentacija poklicev, ženske in kariera, poklici in spol
Objavljeno: 12.03.2013; Ogledov: 1605; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

106.
USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA ŽENSK
Romana Žorž Žvokelj, 2012, diplomsko delo

Opis: Uspešen je lahko le tisti posameznik, ki ima usklajeno osebno in poklicno življenje – in obratno. V vsakdanjem življenju se ženske vsakodnevno soočajo z izzivom, kako kar najbolje uskladiti poklicno in zasebno življenje, zato smo se odločili, da ta izziv preučimo v diplomskem delu. V diplomskem delu na podlagi obstoječih teoretičnih dognanj predstavljamo dejavnike, ki vplivajo na usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti – to so tiste, ki se pojavljajo na strani poklicnih in tudi tiste na strani družinskih obveznosti. Nadalje predstavljamo vlogo, ki jo ima država pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ter primere dobrih praks, ki jih imajo druge države članice Evropske unije. Seveda imajo pomembno vlogo pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja tudi delodajalci; vsak izmed nas pa lahko na tem področju z ustrezno organizacijo samega sebe veliko stori tudi sam. Eden od ciljev diplomske naloge je bil tudi, da pridobimo podatke o dejanskem stanju med zaposlenimi ženskami v državni upravi, gospodarstvu in socialnovarstvenem zavodu, ter predstavimo dobre izkušnje, ki jih imajo posameznice na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Nadalje smo z opravljeno raziskavo potrdili tezo, da sta zadovoljstvo poklicnega in zasebnega življenja žensk povezani. Prav tako nam je uspelo potrditi tezo, da ženske zaposlene v gospodarstvu in socialnovarstvenem zavodu različno prilagodijo delovni čas svojim potrebam, kot njihove kolegice iz državne uprave. S tem je mišljeno, da imajo npr. možnost priti v službo pozneje ali pa prej zapustiti delovni proces, če se pojavijo nepredvidene zasebne obveznosti.
Ključne besede: ženske, poklicno življenje, zasebno življenje, delodajalci, država, samoorganiziranje.
Objavljeno: 12.03.2013; Ogledov: 1803; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

107.
FUNKCIONALNE HLAČE ZA PARAPLEGIKE
Teja Prah, 2013, diplomsko delo

Opis: V prosti prodaji oblačil za ljudi s posebnimi potrebami ni mogoče kupiti. K ljudem s posebnimi potrebami spadajo tudi paraplegiki, kateri se vsakodnevno srečujejo z raznovrstnimi težavami. Ena od teh težav so tudi primerna oblačila za sedeč položaj. Namen diplomske naloge je bil izdelati prototip funkcionalnih hlač za paraplegike. V ta namen smo izvedli anketiranje paraplegikov in jih opazovali pri vsakodnevnih dejavnostih. Tako smo z upoštevanjem njihovih želja in potreb razvili in preizkusili kroj funkcionalnih hlač za testno osebo ženskega spola. Pri tem smo upoštevali estetski videz in izbor primernih tekstilij za izdelavo hlač, predvsem pa smo se posvetili izdelavi primernega kroja ob upoštevanju funkcionalnih zahtev hlač za sedeči položaj.
Ključne besede: ženske hlače, konstruiranje in modeliranje, paraplegija
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 874; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

108.
ŽENSKE V MENEDŽMENTU IN OVIRE PRI NAPREDOVANJU
Tamara Frešer, 2013, magistrsko delo

Opis: Naslov magistrske naloge: Ženske v menedžmentu in ovire pri napredovanju. Pričujoče magistrsko delo se ukvarja z ugotavljanjem položaja žensk v menedžmentu, z proučevanjem razlik med moškim in ženskim stilom vodenja ter z ovirami s katerimi se srečujejo menedžerke in zanje potrebnimi rešitvami oz. ukrepi za večjo enakopravnost žensk na trgu dela. Položaj žensk v menedžmentu in njihove sposobnosti so bile dolgo časa podcenjene, njihovi prispevki na delovnem mestu pa neopaženi in nenagrajeni. Sicer smo še daleč od tega, da bi bila ženska dejansko enakopravna z moškim na področju zaposlovanja, napredovanja, ali plačila za isto opravljeno delo, vendar se spremembe v pozitivno smer počasi odvijajo. Po stilu vodenja zanje velja demokratičen stil in sicer se nagibajo k ljudem, ter ne strmijo samo k trdno začrtanim ciljem in rezultatom. Vzroke za to, da se morajo ženske za enako kariero ob enakih objektivnih pogojih bolj potruditi, je raznolikost in večje število ovir, ki jih morajo premagati pri uresničevanju svoje kariere. Premalo pozornosti menedžerke posvečajo delu z dobrim mentorjem in navezovanju zavezništev, ki jim lahko strokovno in pri realizaciji ciljev precej pomagajo. Poleg tega menedžerke pogosto čakajo na neko vzpodbudo ali podporo od zunaj, namesto da bi sledile trdno začrtani strategiji uresničevanja svoje kariere. Z izboljšanjem položaja žensk v Sloveniji se ukvarjajo vladne in nevladne organizacije, izobraževalne in raziskovalne institucije. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela in sicer teoretični in empirični del. Teoretični del zajema pet poglavij. V prvem poglavju je predstavljen uvod. Drugo poglavje opredeljuje ženske v menedžmentu in sicer življenjski ciklus ženske, njihov položaj v menedžmentu, lastnosti in prednosti, ter razloge za malo število žensk v menedžmentu. Predstavila bom kako se mendežerke soočajo z stresom na delovnem mestu. Tretje poglavje govori o moškim in ženskim vodenjem, podrobneje o značilnostih moškega in ženskega vodenja, ter o razlikah med androginim in transformacijskim stilom vodenja. Pojasnila bom vpliv socializacije na stil vodenja, predstavila nov model vodenja, ter izpostavila spol kot konkurenčno prednost. Pojasnila bom tudi stereotipe o ženskih in moških vlogah v menedžmentu. V nadaljevanju in sicer četrto poglavje obravnava ovire pri napredovanju žensk ter spolne razlike pri načrtovanju kariere. Predstavljene so tudi druge ovire na katere naletijo ženske v menedžmentu in sicer razlike v plačah glede na spol, diskriminacija na delovnem mestu, počasnejši razvoj kariere. Peto poglavje zajema rešitve za menedžerke, za odpravo ovir in za hitrejši razvoj kariere. Predstavljene so tudi organizacije in združenja, ki so namenjena menedžerkam v Sloveniji, ter ukrepi znotraj organizacije in ukrepi s strani žensk za večjo enekopravnost med spoloma. Empirični del magistrskega dela pa zajema raziskovanje menedžerk v Sloveniji. Proučila bom dejanske ovire katere menedžerkam preprečujejo da bi se prebile na vodilne položaje ter podala rešitve za izboljšanje položaja.
Ključne besede: ženske v menedžmentu, ženski in moški stil vodenja, ovire pri napredovanju, rešitve za menedžerke
Objavljeno: 10.06.2013; Ogledov: 1522; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

109.
Izkušnje z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini : magistrsko delo
Sanja Smrekar, 2013, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini ni nov fenomen. Pogled v zgodovino, v nekaterih družbah pa ta merila obstajajo še danes, nam pove, da nasilje nad žensko ne samo da ni bilo protizakonito temveč je bilo celo dovoljeno, oziroma je bila moškemu nekakšna dolžnost pretepati žensko, ki ni ravnala po njegovih merilih ali merilih družbe. V zadnjih desetletjih se sicer ta situacija spreminja, toda neenakopravnost med moškim in žensko, neenake možnosti za oba spola ter s tem diskriminacija žensk ostajajo realnost današnjega trenutka, ki pogojuje in omogoča nadaljevanje nasilja nad ženskami. Nasilje v družini je večplasten, raznovrsten in zelo pogost pojav, s katerim se na takšen ali drugačen način srečujemo vsakodnevno. Ni nekaj novega, vendar se šele zadnje čase o njem več govori in se kot nekaj problematičnega pojavlja v medijih, zato mu posvečamo posebno pozornost. Najpogosteje se dogaja za »štirimi stenami«, žrtve pa o nasilju, ki ga doživljajo, težko spregovorijo. Zanimiv je podatek, da je v Sloveniji vsaka druga ženska žrtev nasilja v družini. Toleranca do nasilja v naši družbi pa je še vedno zelo velika. Družba ne želi prevzeti odgovornosti za dogajanje med »štirimi stenami«. Vsak človek ima pravico živeti varno, brez nasilja. Leta 2008 je bil v Sloveniji sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini. S sprejemom tega zakona sta nam dani dve jasni sporočili, in sicer da nobena oblika nasilja ni sprejemljiva v slovenskem prostoru, in da si družina kot najpomembnejša celica družbe prva zasluži zakon, ki jo bo obvaroval pred nasiljem za štirimi stenami, za katerega razen trpečih ne ve nihče.
Ključne besede: nasilje, družina, otroci, ženske, preprečevanje, centri za socialno delo, varne hiše, pravna ureditev, magistrska dela
Objavljeno: 19.06.2013; Ogledov: 2230; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

110.
LITERARNA USTVARJALNOST MILENE MOHORIČ V REVIJI ŽENSKI SVET (1923-1941)
Alja Benkoč Sušnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Naloga se ukvarja z delom slovenske germanistke, pesnice, publicistke, pedagoginje in prevajalke Milene Mohorič, ki svojih spisov, objavljenih v Ženskem svetu, ni nikoli knjižno izdala. Najbolj sem se posvetila analizi ženskih likov, ki so v njenih delih v glavnih vlogah. V uvodnem delu sem na splošneje spregovorila o kratki prozi iz obdobja med obema vojnama (1917–1941), nato pa sem natančneje predstavila Mileno Mohorič, njeno delo in njeno stališče o ženskem vprašanju, ki jo je začelo zanimati že zelo zgodaj. Zatem sem prešla k posameznim sestavkom, ki so bili objavljeni v reviji Ženski svet. Po vzoru razprave Urške Perenič o Milici S. Ostrovški (2007) sem se lotila analize ženskih likov; zlasti kako preko njih obravnava vprašanja, ki se tičejo položaja ženske. Pri analizi so upoštevane vse objave Milene Mohorič v omenjeni reviji.
Ključne besede: Milena Mohorič, Ženski svet, ženske književne osebe
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1320; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (483,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici