| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


161 - 170 / 180
First pagePrevious page9101112131415161718Next pageLast page
161.
Primerjalnopravno vrednotenje ženskega vprašanja v antiki (Grčija-Rimska država)
Dunja Kokol, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Za jasnejšo predstavo o položaju in situaciji žensk v antiki sem se osredotočila na primerjavo družbene situacije v stari Grčiji in rimski državi, saj ti dve civilizaciji predstavljata začetke formiranja držav in demokracije in s tem posledično državljanstva, političnih pravic in kultivirane družbe kot jo poznamo danes. Družbeno stanje takratnega časa in takratni aktualni dogodki, ki pričajo o situiranosti žensk, so podkrepljeni in dokumentirani s pisnimi viri, kar omogoča lažje raziskovanje. Takratnemu času je bila primerna tudi pravna terminologija, ki sem jo poskušala obrazložiti tako za antično Grčijo kot za rimsko državo. Nekateri pravni termini so se nanašali na enako problematiko tako v Grčiji kot v Rimu, definicija nekaterih istih terminov pa se je v obeh državah razlikovala. Analitični del diplomske naloge sem opravila s pomočjo pravnozgodovinske in primerjalnopravne raziskovalne metode in s pomočjo deskripcije poskušala odgovoriti na vprašanje žensk v politiki, samostojnosti, odnosu do lastnine, njihovem statusu znotraj zakonske zveze in znotraj pravne varnosti. Na podlagi slednjih sem ugotovila, da o zgodovinskem ženskem vprašanju v antični Grčiji in rimski državi ne moremo razpravljati, saj se je sam pojem ženskega vprašanja začel razvijati šele v času francoske revolucije.
Keywords: antika, žensko vprašanje, ženske pravice, pravo, terminologija
Published: 29.05.2017; Views: 679; Downloads: 86
.pdf Full text (298,14 KB)

162.
Posebnosti prestajanja kazni zapora za ženske
Sandra Samida, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Zavodi za prestajanje kazni zapora so bili in so še vedno izoblikovani predvsem po vzoru moških. Glede na to, da se v zadnjih letih število žensk v zaporih drastično dviga, to predstavlja pereč problem pri obsojenih ženskah. S tem so ženske prikrajšane, morda celo zapostavljene, pri njihovih specifičnih posebnostih in potrebah, ki jim pri prestajanju kazni predstavljajo ključno vlogo. Izpostavljenih je osem posebnosti, ki v največji meri vplivajo na obsojene in jih zaradi tega postavljajo v občutno slabši položaj kot moške zapornike. Opozarja se na naslednje dejavnike: nosečnost, materinstvo, prestajanje kazni zapora z otroki, pomanjkanje dela, daljšo oddaljenost od doma, stigmatizacijo in etiketiranje, zdravje zaprtih žensk ter predhodno viktimizacijo. Teoretično velja materinstvo za najbolj tvegan in zaskrbljujoč dejavnik, medtem ko praksa v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig izpostavlja ločeno prestajanje kazni zapora glede na spol ter s tem daljšo oddaljenost od doma. Na podlagi opravljene raziskave v ZPKZ Ig, se slabši pogoji žensk v zavodu kažejo predvsem v pomanjkanju intimne sobe, enotnem zaporu za ženske, iz česar sledi daljša oddaljenost zapornic od doma, skupnem prestajanju kazni vseh obsojenk, ne glede na težo storjenega kaznivega dejanja in dolžino kazni ter mnogo drugih. Ga. Glavica (osebni intervju, 30.4.2017) na tem mestu izpostavlja predvsem pomanjkanje prostora, bodisi za obiske bodisi za razne varnostne ali osebne preglede, ali pa gre za pomanjkanje prostora na splošno. Delo prikazuje, da je ZPKZ Ig sicer primer dobre prakse, še vedno pa obstajajo velike potrebe po spremembi sistema kaznovanja, ki bi ženskam omogočile drugačno in predvsem ugodnejše prestajanje kazni zapora. Namen je opozoriti na opisano problematiko, s čimer poudarimo mnogokrat spregledan dejavnik – kaznovanje žensk.
Keywords: kriminaliteta, storilke kaznivih dejanj, obsojenke, zapori za ženske, ženski zapori, diplomske naloge
Published: 28.06.2017; Views: 1165; Downloads: 213
.pdf Full text (2,45 MB)

163.
Gospodarska kriminaliteta in vloga žensk
Sara Tomše, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali problematiko gospodarske kriminalitete in vlogo žensk. Gospodarska kriminaliteta je specifična oblika kriminalitete, saj nima tipičnega načina izvršitve in kraja dejanja, zato jo je težko preiskovati. Posledice gospodarske kriminalitete lahko čutimo na globalni ravni. Zanimalo nas je, kakšna je vloga žensk znotraj tega tipa kriminalitete. Ugotovili smo, da v poslovnih sferah prevladujejo moški, zato so tudi pogosteje storilci gospodarskih kaznivih dejanj. Raziskave so pokazale, da imajo ženske višje moralne norme in standarde, zato so manjkrat vpletene v situacije, ki lahko vodijo v kriminalno vedenje. V empiričnem delu smo ugotovili, da je 80 % obsojenih storilcev kaznivih dejanj moškega spola, 20 % pa ženskega. Študije v Združenih državah Amerike so pokazale, da naj bi bile ženske vpletene le v 10 % primerov gospodarske kriminalitete. Najpogosteje so imele manjše vloge, zaradi specifičnosti poklicev, ki jih opravljajo, nekaj pa jih pri izvršitvi kaznivih dejanj pomagalo svojim možem, ki so bili vodje kriminalne skupine. Tudi v neformalni ekonomiji so bile ženske pogosteje vodje poslov po smrti ali aretaciji moža. Pogostost izvršitve kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete pa je odvisna tudi od stopnje izobrazbe. Študija v Turčiji je pokazala, da ima največ storilcev kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete končano le osnovno šolo, kar je v nasprotju s stereotipom izobraženih storilcev. Zanimalo nas je še, s katero obliko kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete se najpogosteje srečujejo kriminalisti in tožilci, ki delujejo na področju pregona gospodarske kriminalitete, kakšno resnost predstavljajo kazniva dejanja na škodo Evropske unije, ali je gospodarsko kriminaliteto težko preganjati in kateri je najpogostejši motiv žensk storilk v Sloveniji.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, goljufije, storilci, ženske, diplomske naloge
Published: 06.09.2017; Views: 775; Downloads: 86
.pdf Full text (1008,98 KB)

164.
Diskriminacija žensk nekoč in danes
Iris Magdalenič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diskriminacija žensk je še vedno prisotna na mnogih področjih družbene, gospodarske in zasebne sfere. Pričakovali bi, da se v 21. stoletju ne bomo več srečevali s to problematiko, toda ženske so še vedno pogosteje od moških diskriminirane tako doma kot v službi. Diplomska naloga povzema ugotovitve različnih avtorjev in analizo statističnih podatkov. Ugotovili smo, da so bile ženske v preteklosti diskriminirane najprej doma, kasneje pa tudi na delovnem mestu. Bile so v podrejenem položaju, brez vsake podpore, neenak obravnavane in tudi v družbi niso imele enakih možnostih. Že sama beseda diskriminacija pove, da je to neko dejanje, ki posameznika spravlja v manj ugoden položaj, zato ima tudi beseda veliko vlogo za ženski spol. Ženske pravice so se skozi čas neprestano razvijale in izboljševale – nekoč »bitja brez volilne pravice« se lahko danes enakovredno kosamo z moškimi, čeprav je na nekaterih področjih še čutiti njihovo dominantnost, saj so še vedno bolje plačani za enako opravljeno delo. Dandanes je kar nekaj žensk zaposlenih v precej moških poklicih, kot sta policija in vojska. Na podlagi ugotovitev predlagamo dve izboljšavi na področju diskriminacije žensk. Večji poudarek bi moralo dobiti področje zakonodaje, predvsem predlagati strožje kazni, potrebno pa bi bilo tudi ozaveščati vse ljudi, kaj se dogaja na področju diskriminacije žensk. Da so ženske v večji meri diskriminirane kot moški, je splošno znano, zato je treba tudi splošno javnost podučiti, kako se spopasti z žrtvijo diskriminacije in ji nuditi pomoč.
Keywords: ženske, pravice žensk, položaj žensk, enakost med spoloma, diskriminacija, delovna mesta, družba, diplomske naloge
Published: 17.11.2017; Views: 1185; Downloads: 213
.pdf Full text (1,11 MB)

165.
Položaj žensk v vodenju organizacij na štajerskem
Tjaša Vodeb, 2017, master's thesis

Abstract: Naslov magistrske naloge: Položaj žensk v vodenju organizacij na Štajerskem Napisano magistrsko delo obravnava vlogo žensk na vodilnih položajih, njihov stil vodenja, razlike med ženskami in moškimi na vodilnih položajih ter ovire, s katerimi se ženske na vodilnih položajih srečujejo. Čeprav vodilne položaje v veliki meri zasedajo moški, se tja počasi vzpenjajo tudi ženske. Ženske postajajo bolj ambiciozne ter nadaljujejo študij, v upanju na boljša delovna mesta. Kljub temu je na vodilnih položajih še vedno manjše število žensk kot moških, zato se nam poraja vprašanje, zakaj prihaja do takšnih razlik. Eden izmed glavnih vzrokov, zakaj je na vodilnih položajih manj žensk kot moških, je patriarhalna družba, zaradi česar je okolje bolj naklonjeno moškim vodjem. Splošno stanje v družbi vpliva tudi na to, da so ženske manj gotove in usmerjene v doseganje kariernih ciljev. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični del in empirični del. Teoretični del vsebuje štiri poglavja. Prvo poglavje predstavlja uvod. Drugo poglavje opredeljuje menedžment in vodenje ter razliko med njima. Prav tako obravnava naloge, ravni, teorije, modele, stile in načine vodenja. V tretjem poglavju je predstavljen položaj žensk na vodilnih položajih, načini vodenja, ki se jih poslužujejo, in ovire, s katerimi se ženske srečujejo. Zadnje poglavje v teoretičnem delu zajema pomen družine in kariere pri ženskah. Empirični del magistrske naloge vsebuje raziskavo žensk na vodilnih položajih na Štajerskem. Proučili bomo omejitve, s katerimi se soočajo ženske menedžerke, katere stile vodenja uporabljajo in kako premagujejo stres. Naloga vključuje tudi rešitve za možno izboljšanje položaja žensk na vodilnih položajih.
Keywords: ženske na vodilnih položajih, ženski in moški stil vodenja, ovire pri napredovanju ženskih menedžerk, rešitve menedžerk
Published: 27.10.2017; Views: 352; Downloads: 51
.pdf Full text (1,20 MB)

166.
Uspešnost in poznavanje Unicefovih "varnih točk" v Sloveniji
Nika Košljar, 2017, master's thesis

Abstract: Dom je prostor, kjer se ljudje počutimo varne, srečne, ljubljene in zadovoljne. Družina nam daje zadovoljstvo, srečo in veselje, ter tudi varnost in toplino. Mnogi izmed nas si ne znamo predstavljati, da nam dom in družina vsega tega ne bi nudila. Žal se veliko ljudi srečuje prav z nasprotnim, z nasiljem v družini. Družinsko nasilje se lahko nahaja povsod, tudi v slovenskih družinah, ne glede na versko prepričanje, kulturo, socialno in ekonomsko stališče. Z odpravo nasilja, pomočjo žrtvam in povzročiteljem se ukvarjajo različne organizacije, kot so policija, centri za socialno delo, tožilstvo, zdravstvo in šolstvo ter nevladne organizacije. Unicef je za namene zaščite in pomoči otrokom ustanovil projekt »Varne točke«. To je nalepka s smejočo hišico, ki jo lahko opazimo nalepljeno na vratih različnih podjetij, institucij in organizacij, ter je znak, da se otroci v primeru nasilja lahko zatečejo v ustanovo, kjer jim bodo zaposleni nudili ustrezno pomoč. V magistrski nalogi smo preučevali, koliko otroci poznajo Unicefovo varno točko, kamor se lahko zatečejo po pomoč v primeru nasilja. Prav tako smo preučevali, koliko zaposleni v organizacijah, podjetjih ali institucijah, ki sodelujejo pri tem projektu, vedo o nasilju in ali se čutijo dovolj usposobljeni za nudenje pomoči v primeru, da se k njim zateče otrok, ki je žrtev nasilja. Izdelali smo dve anketi, ena je bila namenjena otrokom v savinjski in osrednjeslovenski regiji ter druga, ki so jo izpolnjevali zaposleni. Anketa je vsebovala več vprašanj, ki so se nanašala na poznavanje nasilja, poznavanje organizacij in poznavanje Unicefa ter njihove varne točke. Obe anketi sta bili objavljeni na spletni strani www.1ka.si. Otroci so ankete reševali v fizični obliki, ki so jim jih razdelili njihovi učitelji. Raziskava je pokazala, da se zaposleni ne čutijo dovolj usposobljene nuditi ustrezno pomoč žrtvam nasilja ter da otroci poznajo organizacijo Unicef, da je več otrok iz osrednje Slovenije, ki so nalepko varnih točk že opazili ter da se otroci iz manjših krajev manj pogosto zatekajo po pomoč v varne točke. Na podlagi statističnih podatkov izpolnjenjih anket predlagamo več izobraževanja zaposlenih na področju nudenja pomoči ter boljše ozaveščanje mladih o problematiki nasilja ter o ozaveščanju in obstoju Unicefovih varnih točk.
Keywords: nasilje, družina, ženske, otroci, moški, žrtve, Unicef, varne točke, magistrska dela
Published: 08.11.2017; Views: 648; Downloads: 71
.pdf Full text (1,55 MB)

167.
Ciklični in linearni koncept časa v folklorni književnosti
Andreja Babšek, 2010, original scientific article

Abstract: Čas ne opredeljuje samo individualnega življenja, ampak človeško dojemanje celotnega stvarstva na eni ter religioznih sistemov in etičnih vrednot na drugi strani. Skupaj s prostorom tvorita temeljni filozofski kategoriji. Z ontološkega vidika tudi književnost, podobno kot uprizoritvene umetnosti, opredeljuje predvsem čas. Znotraj samega leposlovja ločimo ciklični, linearni in večni čas. Ciklični čas je najzgodnejša ideja temporalnosti, povezana z veliko boginjo in ženskostjo, linearni čas pa se zlasti povezuje z monoteističnimi religijami, na čelu katerih stoji bog oče. V besedilu smo se osredotočili na nekaj motivov iz antične mitologije (delfsko preročišče, vesoljni potop, mit o Orfeju, Tejrezijas), kjer se je prehod z ženskega na moško božanstvo dokončno izvedel, vendar je bil ženski princip še vedno dovolj močan, da je prihajalo do silovitih diskrepanc. Podobne motive najdemo tudi v slovenskem ljudskem slovstvu (Šembilja, rojenice in sojenice, vesoljni potop, Godec pred peklom), toda ženski princip je že veliko bolj zadušen, tako da več ne zasledimo značilnih nasprotij. Opisane spremembe so bile tako daljnosežne, da so močno spremenile bistvo in značaj celotne civilizacije.
Keywords: slovensko ljudsko slovstvo, antični miti, filozofija kulture, ženske študije, književnost
Published: 20.09.2017; Views: 400; Downloads: 44
.pdf Full text (91,45 KB)
This document has many files! More...

168.
169.
Analiza podpornega okolja za žensko podjetništvo v Sloveniji
Patricija Benčina, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil raziskati in analizirati podporno okolje za žensko podjetništvo v Sloveniji. Raziskali smo tudi ekosistem za podjetništvo v Sloveniji in ugotovili, da smo v primerjavi z drugimi državami v Sloveniji razvili zelo dober podporni sistem za podjetništvo. Tako v Sloveniji poleg podjetnikov pomemben del podjetniškega ekosistema tvorijo naslednji udeleženci: Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, SPIRIT Slovenija, Enterprise Europe Network, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in drugi. Čeprav imajo ženske v Sloveniji enako možnost za poslovne priložnosti kot moški, se v praksi kaže, da je moških podjetnikov več kot ženskih podjetnic. Po raziskavi podpornega okolja za žensko podjetništvo v Sloveniji smo ugotovili, da v Sloveniji sicer obstajajo podporne institucije oziroma programi, ki so namenjeni ženskim podjetnicam, vendar je teh zelo malo. Nekatere izmed njih so: Skupnost slovenskih podjetnic, Društvo poslovnih žensk – FAM, Podjetniški center Zaupam vase!, Network MEMA, Dogodek 500 podjetnic. Ugotovili smo, da v Sloveniji na splošno manjka poslovnih inkubatorjev, namenjenih le ženskim podjetnicam, in da manjka podpore, ki bi povezovala tako podjetniški vidik kot vidik ženske, ki je mama in gospodinja.
Keywords: ženske podjetnice, ekosistem za podjetništvo, podporne institucije, pomen podpore.
Published: 13.11.2018; Views: 244; Downloads: 45
.pdf Full text (974,54 KB)

170.
Dejavniki, ki vplivajo na moteno spolno življenje pri starejših ženskah
Tjaša Zaletinger, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Čeprav spolnost ostaja pomemben sestavni del čustvene in fizične intimnosti, ki jo večina moških in žensk želi doživljati skozi vse življenje, so spolne motnje pri ženskah problem, ki ga je dobro preučiti. Namen raziskave je ugotoviti, kako dejavniki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze podatkov iz literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL, Google Schoolar in Google s pomočjo ključnih besed. Pri iskanju literature smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Rezultati: Ugotovili smo, da se v starosti pojavlja več dejavnikov, ki vplivajo na moteno spolno aktivnost. Ti dejavniki so hormonske in fiziološke spremembe v starosti, kronične bolezni, zdravila, stres, anksioznost, depresija in mentalno zdravje. Hormonske in fiziološke spremembe v starosti vplivajo na pojavnost bolečih spolnih odnosov, pomanjkanje zanimanja za spolni odnos, nesproščenost, težko vzburjenje in doseganje orgazma ter nelagodje pri spolnem odnosu in pomanjkanje užitka. Zdravila negativno vplivajo na spolno željo in vzburjenje. Stres in anksioznost vplivata na suhost nožnice in posledično boleče spolne odnose. Depresija in slabo mentalno zdravje vplivata na višjo pojavnost težav pri spolni aktivnosti. Diskusija in zaključek: Vedno večje priznanje tega problema in prihodnjih raziskav na tem področju lahko spremeni zaznavanje spolnosti. Zmotno je misliti, da spolnost v starosti zamre, zato je pomembno, da dejavnike, ki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk prepoznamo, o njih govorimo, jih zdravimo in tako zagotovimo kakovostno življenje starejših žensk.
Keywords: spolno zdravje, starejše ženske, motnje spolnosti, spremembe pri starejših ženskah, skrb za spolnost, vpliv dejavnikov
Published: 27.09.2018; Views: 393; Downloads: 169
.pdf Full text (709,96 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica