SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV PREHRANE NA ZDRAVJE ŠOLSKIH OTROK
Darja Lukman, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je poudarjena preventivna dejavnost z namenom, da opozorimo na potrebno vzgojo otrok, da bi lahko že zgodaj osvojili znanja o zdravem načinu življenja in tako živeli tudi v odrasli dobi. Osrednja tema so smernice zdravega prehranjevanja in vloga medicinske sestre pri promociji zdrave prehrane. Zaradi prezaposlenosti staršev so otroci mnogokrat prepuščeni samemu sebi in čas zapolnijo z gledanjem televizije in sedenjem pred računalnikom. Premalo se gibljejo na svežem zraku in uživajo nezdravo hrano, vse to pa vodi v slabe življenjske navade. Predstavili smo organizacijo zdravstvenega varstva otrok in mladine nekoč in danes, opisali determinante zdravja in motnje hranjenja. Veliko časa otroci preživijo v šoli, zato smo opisali Evropski projekt Zdravih šol. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na Osnovni šoli Frankolovo v januarju 2009. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravo se prehranjujejo šolarji na Osnovni šoli Frankolovo in kakšno je njihovo znanje in odnos do zdrave prehrane. Ugotovili smo, da imajo slabe prehranjevalne navade, premalo uživajo sadje in zelenjavo, preveč uživajo slaščic in pijejo sladkane pijače.
Ključne besede: zdrava prehrana, promocija, zdravstvena vzgoja, šolski otroci, mladostniki, zdrav življenjski slog, medicinska sestra.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3909; Prenosov: 983
.pdf Celotno besedilo (294,93 KB)

2.
ANALIZA USTREZNOSTI IZMER ŠOLSKIH STOLOV GLEDE NA ANTROPOMETRIČNE ZNAČILNOSTI UČENCEV V OSNOVNIH ŠOLAH
Leja Starman, 2009, diplomsko delo

Opis: Vse več ljudi se sooča s poškodbami hrbtenice. Otroci niso izjema in starost pri kateri že tožijo za bolečinami v hrbtu je vedno nižja. Čeprav obstajajo standardi za oblikovanje šolskih stolov in se jih oblikovalci držijo, ostaja problem zagotoviti ustrezen stol za posameznega učenca glede na njegove antropometrične značilnosti. V diplomskem delu smo primerjali antropometrične značilnosti ljubljanskih otrok z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Cvetka Golarja. Zbrane meritve telesne višine učencev smo primerjali z velikostjo stolov, ki jih uporabljajo. Poiskali smo vzroke za težave s hrbtenico, ki lahko prizadanejo otroke. Prikazali smo rešitve, ki bodo pripomogle k bolj kakovostnemu sedenju otrok in ne bodo preveč posegale v šolski proračun.
Ključne besede: - otroci - telesna višina - šolski stoli - bolečine v hrbtenici
Objavljeno: 22.07.2009; Ogledov: 2202; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (6,83 MB)

3.
ODNOS ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV DO INTEGRACIJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Urška Oblak, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsaka slovenska šola ima šolsko svetovalno službo, katere delo je usmerjeno k fleksibilnemu prilagajanju šole tako splošnim kot seveda tudi posebnim potrebam vseh učencev. Prav zato je potrebno sodelovanje svetovalnih delavcev pri integraciji otrok s posebnimi potrebami v t. i. »redne« šole, ob tem pa je slednje še pomembno zaradi skrbi za primerno okolje za razvoj teh otrok in za to, ali bodo učitelji brez specialno-pedagoške izobrazbe sposobni tem otrokom ponuditi tisto, kar potrebujejo. Seveda je veliko odvisno od samega odnosa svetovalnega delavca do integracije, saj, če je le-ta negativen, svetovalni delavec sami skrbi za pozitiven odnos šole do otrok s posebnimi potrebami ne bo namenil toliko časa, kot bi bilo potrebno. Ob tem se moramo zavedati dejstva, da informiranje pomembno vpliva zlasti na odpravo predsodkov tako šolskih svetovalnih delavcev kot drugih subjektov na šoli. Tako smo se lotili proučevanja šolske svetovalne službe, njenega dela na sploh in dela v povezavi z otroki s posebnimi potrebami. Ob tem smo raziskali še področje otrok s posebnimi potrebami ter integracijo oziroma inkluzijo. Z raziskavo smo ugotovili osnovna dejstva povezana s položajem otrok s posebnimi potrebami na slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter dejstva v povezavi s sodelovanjem in z odnosom šolskih svetovalnih delavcev do otrok s posebnimi potrebami in njihove integracije. Na osnovi raziskanega ocenjujemo, da je sicer odnos slovenskih svetovalnih delavcev do integracije pozitiven, vendar ne v tolikšni meri, kot bi lahko bil, ker mu šolski svetovalni delavci zaradi manj znanja in preobremenjenosti z drugimi opravili namenjajo premalo časa.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec, otroci s posebnimi potrebami, integracija, profili šolskih svetovalnih delavcev, odnos do integracije otrok s posebnimi potrebami.
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 2835; Prenosov: 594
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
PREHRANA ŠOLSKIH OTROK
Sanja Kuzmić, 2011, diplomsko delo

Opis: Zdrava in uravnotežena prehrana otrok in mladostnikov je ključnega pomena za njihovo zdravje. V diplomski nalogi smo predstavili piramido zdrave prehrane ter načela zdravega prehranjevanja, nepravilno prehrano šolskih otrok in vzroke ter posledice, ki do tega pripeljejo. Opredelili smo vlogo staršev, učiteljev in medicinske sestre v šolskem dispanzerju in delavcev šole, ki imajo vpliv na sestavo šolske prehrane. Namen raziskave je bil ugotoviti prehrambne navade otrok in kakšna je njihova prehrana v osnovni šoli.
Ključne besede: Zdrava prehrana, šolski otroci, mladostniki, šola, starši, medicinska sestra, šolski obrok, prehranjevalni dejavniki.
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 3005; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

5.
DEBELOST PRI OSNOVNOŠOLSKIH OTROCIH
Mitja Novak, 2011, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu prikazujemo problematiko učencev s prekomerno težo in debelostjo v osnovni šoli, njihove prehranjevalne navade in gibalne sposobnosti. Predstavili smo pomen telesne dejavnosti na zdravje otrok in mladostnikov. Predstavljamo program zdravega prehranjevanja in zdravega hujšanja otrok in mladine in vlogo medicinske sestre in dispanzerja za otroke in mladostnike. Namen: Z raziskavo smo ugotavljali vzroke prekomerne teže in debelosti pri otrocih v osnovni šoli med prvo, drugo in tretjo triado. Ugotavljali smo tudi, kakšen odnos imajo osnovnošolci do prehrane, telesne dejavnosti, kakšno je njihovo mnenje o svoji telesni podobi ter splošno mnenje o zdravem načinu prehranjevanja in pomembnosti gibanja. Metode: Za raziskavo smo uporabili strukturiran vprašalnik po deskriptivni metodi. Pridobljene podatke ankete smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel, ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko otrok je prekomerno hranjenih in koliko jih že ima problem z debelostjo. Osredotočili smo se na osnovnošolske otroke po posameznih triadah. Ugotovili smo, da je bila že v prvi triadi tretjina otrok s prekomerno težo in tretjina s problemom debelosti. Diskusija o zaključku: Ugotovili smo, da otroci poznajo pomen zdravega načina življenja za kasnejše življenjsko obdobje. Ugotovili smo, da se otroci prehranjujejo zdravo, vendar nastane problem glede količine zaužite hrane ter neaktivne telesne dejavnosti.
Ključne besede: šolski otroci, prekomerna teža, debelost, zdrava prehrana, telesna dejavnost, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3420; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
Kajenje med šolskimi otroki
Borut Panič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na začetek kajenja med otroki, namen preventivnih programov za preprečevanje kajenja v osnovnih šolah ter zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri šolskem otroku z vidika kajenja. Namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost kajenja med šolskimi otroki. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 16 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal osnovnošolce od šestega do devetega razreda. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da se mladi zavedajo škodljivosti kajenja, vendar jih kljub temu določen odstotek poseže po cigareti in tudi redno kadi. Najpogosteje jim prvo cigareto ponudijo prijatelji, kar nedvomno potrjuje vpliv vrstniških skupin na začetek kajenja med šolskimi otroki. O škodljivosti kajenja otroke najpogosteje poučijo starši in pedagoški delavci. Razprava in sklep. Iz raziskave je razvidno, da so osnovnošolci dobro poučeni o zdravstvenih posledicah kajenja. Šola kot izobraževalna institucija ima pomembno vlogo pri preprečevanju zgodnjega začetka kajenja šolskih otrok. Menimo, da bi bilo v program zdravstveno - vzgojnega izobraževanja nujno uvesti učinkovito sodelovanje šol ter zdravstvenih ustanov, kar po našem mnenju ni v zadostni meri zastopano. Vzajemno delo bi nedvomno prineslo boljše rezultate pri preprečevanju kajenja med mladostniki.
Ključne besede: Ključne besede: kajenje, šolski otroci, zdravstvene posledice kajenja, preventiva, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2297; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (630,99 KB)

7.
Prehranjevalne navade osnovnošolskih otrok v Sloveniji in na Madžarskem
Benjamin Dora, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili zdravo prehrano otrok in pomen le-te, načela zdravega prehranjevanja, vlogo medicinske sestre pri vzgoji šolskih otrok o zdravih prehranjevalnih navadah ter pomen organizirane prehrane v osnovni šoli. Namen raziskave je bil ugotoviti prehranjevalne navade otrok Dvojezične osnovne šole Dobrovnik, njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli in uresničevanje smernic za prehranjevanje. Opravili smo tudi primerjavo s prehranjevalnimi navadami otrok v osnovni šoli na Madžarskem in njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa anketni vprašalnik in delno strukturiran intervju. Rezultate smo ponazorili s pomočjo grafov. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo na to, da so prehranjevalne navade učencev Dvojezične osnovne šole Dobrovnik dobre, saj uživajo veliko sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, žita in žitnih izdelkov, pijejo vodo, prav tako so anketirani učenci zadovoljni s šolsko prehrano. Ugotavljamo pa, da pojejo preveč slaščic, popijejo preveč sladkanih pijač in da pred odhodom v šolo redno zajtrkuje le dobra tretjina učencev. Prehranjevalne navade anketiranih učencev osnovne šole na Madžarskem ter njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli se bistveno ne razlikujejo. Sklep. Ugotavljamo, da organizirana prehrana v osnovni šoli vpliva na oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad in zdrav način življenja otrok, saj jim omogoča uživanje zdravih obrokov. Učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik zaužijejo priporočene količine sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, žita in žitnih izdelkov ter mesa. S šolsko prehrano so zadovoljni. Ocenjujemo, da na šoli upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, da v sklopu ponudbe šolske prehrane omogočajo uživanje zdravih obrokov vsem učencem ter vzgajajo in izobražujejo vse učence na področju prehrane in zdravega prehranjevanja.
Ključne besede: šolski otroci, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, medicinska sestra, smernice, osnovna šola
Objavljeno: 07.01.2013; Ogledov: 1872; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (7,16 MB)

8.
Up za zdravje, brez kronično nenalezljivih bolezni
Anita Meško, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili kronično nenalezljive bolezni in pomen zdravstveno vzgojnega dela medicinskih sester z otroci, njihovimi starši in učitelji. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost staršev šolskih otrok o kronično nenalezljivih boleznih in njihovi preventivi. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 15 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal starše osnovnošolcev dveh osnovnih šol od prvega do tretjega razreda. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da starši osnovnošolcev poznajo kronično nenalezljive bolezni, vendar je njihovo poznavanje teh bolezni odvisno od stopnje izobrazbe. Ocenjujejo, da je zdrav način življenja lahko preventiva bolezni, zato so pogosto vzgled svojim otrokom z zdravim načinom življenja. Velik odstotek (81 %) staršev obeh šol bi se udeležil izobraževanja na temo kronično nenalezljivih bolezni. Razprava in sklep. Iz raziskave je razvidno, da so starši osveščeni o kronično nenalezljivih boleznih in njihovi preventivi. Starši šolskih otrok imajo največjo vlogo v življenju svojih otrok, saj z njihovim znanjem, vedenjskim vzorcem, toplino in razumevanjem lahko pripomorejo k bolj zdravim generacijam otrok. Ob tem pa potrebujejo kakovostno strokovno podporo predvsem medicinskih sester in tudi šole. Menimo, da je najpomembnejša preventiva pred kronično nenalezljivimi boleznimi in pri tem je kakovostno zdravstveno-vzgojno delo medicinskih sester vzajemno z otroki, starši in učitelji lahko odločilno pri preprečevanju kronično nenalezljivih bolezni vseh otrok in kasneje odraslih ljudi.
Ključne besede: kronično nenalezljive bolezni, šolski otroci, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno: 20.02.2013; Ogledov: 965; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (926,16 KB)

9.
PREHRANJEVALNE NAVADE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK
Nataša Dolinšek, 2016, specialistično delo

Opis: Prehrana predstavlja pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Zdrav način prehranjevanja ima dolgoročno pomemben vpliv za ohranitev in krepitev zdravja, nezdrave prehranjevalne navade pa so ena izmed ključnih determinant nezdravega življenjskega sloga in posledično vzrok za različne kronične nalezljive bolezni. Namen raziskave je bil ovrednotiti prehranjevalne navade učencev višjih razredov osnovne šole: način prehranjevanja, odnos do različnih skupin živil, upoštevanje prehranskih priporočil ter telesno dejavnost. Zanimale so nas tudi razlike v prehranjevalnih navadah učencev glede na šolo oziroma okolje, v katerem se šola nahaja. V raziskavo je bilo vključenih 221 učencev od 6. do 9. razreda iz dveh osnovnih šol (mesto/podeželje). Raziskavo, ki je temeljila na samo poročanju, smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik smo uporabili za pridobivanje epidemioloških podatkov o prehranjevalnih navadah ter telesni aktivnosti otrok. Podatke o prehranskem statusu smo pridobili s Fakultete za šport UL, na podlagi podatkovne baze SLOfit. Anketo smo obdelali s statističnim programom SPSS za okolje Windows 17.0 s pomočjo osnovnih statističnih metod. Prehranjevalne navade učencev iz mestnega in podeželskega okolja se bistveno ne razlikujejo. Večina učencev zaužije 4 – 5 dnevnih obrokov hrane. 76,7 % učencev iz mesta zajtrkuje več kot 5 dni v tednu, nekoliko manj s podeželja. Učenci jedo raje sadje kot zelenjavo. Dnevno uživa sadje 70 % učencev, zelenjavo okoli 60 %, mleko 50 %. Ribe tedensko uživa petina učencev iz mesta, manj s podeželja. Več kot polovica učencev uživa meso in mesne izdelke vsak dan ali večkrat tedensko. 33 % učencev uživa polnozrnata žita in izdelke iz žit. Sladke pijače uživa dnevno 15 % učencev, sladice okoli 20 %. Energijske pijače uživa 29 % učencev iz mesta in 38 % iz vasi. Večji delež čezmerno hranjenih je v mestu, debelih pa na podeželju. Četrtina učencev je vsak dan telesno dejavnih vsaj eno uro, večina učencev pa je vsaj dva - do trikrat na teden športno aktivnih tudi v prostem času. Otroci in mladostniki se prehranjujejo pretežno nezdravo in so premalo gibalno aktivni. Poleg zdravju naklonjenih javnih politik je za izboljšanje prehranjevalnih in gibalnih navad ključnega pomena ozaveščanje o zdravi izbiri živil in pozitivni zgledi predvsem v družinskem in šolskem okolju.
Ključne besede: šolski otroci, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, smernice zdravega prehranjevanja
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 775; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

10.
Kako približati šolsko knjižnico otrokom z disleksijo
Breda Bizjak, 2012, strokovni članek

Opis: V prispevku so na kratko predstavljeni disleksija in vzroki za njen pojav. Podane so težave oseb z disleksijo. Ena največjih je branje in pri izboljšanju kakovosti bralne pismenosti lahko odigrajo pomembno vlogo knjižnice, še posebej šolske. Predstavljene so mednarodne smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo. Prikazan je pomen šolskega knjižničarja kot posrednika med otrokom z disleksijo in knjigo. Spodbuden in ustrežljiv odnos šolskega knjižničarja do otrok z disleksijo veliko prispeva k uspešnosti le-teh. Pozornost je osredotočena tudi na šolsko knjižnico kot prostor in pomagala v njej, da se otroci z disleksijo lažje znajdejo v samem prostoru. Zelo pomembno je, da so napisano gradivo oziroma knjige oblikovane tako, da otrokom z disleksijo omogočajo več časa za njihovo razumevanje. Izbira primernih knjig za otroke z disleksijo veliko prispeva k njihovi pozitivni samopodobi.
Ključne besede: šolske knjižnice, šolski knjižničarji, disleksija, otroci, branje, bralna pismenost
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 132; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (150,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici