SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA NI ELVIS II RAZVOJNE PLOŠČE ZA HITRO PREIZKUŠANJE REGULACIJSKIH SISTEMOV
Mario Nikić, 2009, diplomsko delo

Opis: Že nekaj časa se na področju regulacij in avtomatizacije uveljavljajo orodja za hitro preizkušanje regulacijskih sistemov. S takšnimi orodji razvijamo industrijske aplikacije dosti hitreje in enostavneje. Eden izmed orodij za hitro preizkušanje je tudi razvojna plošča NI ELVIS II, ki smo jo uporabili pri delu za diplomsko nalogo. Za vse preizkuse, ki smo jih delali na razvojni plošči, smo uporabili prenosni računalnik s programsko opremo LabVIEW. Do pojava orodij za hitro preizkušanje reg. sistemov, je izvedba regulacije ostala zahtevno in zamudno opravilo in prav zato se je uporaba računalnikov za potrebe načrtovanja in simulacije reg. sistemov že pred časom močno razmahnila. Uporaba računalnikov omogoča skrajšanje časa, potrebnega za načrtovanje in izvedbo simulacij reg. sistemov. Namen te diplomske naloge je raziskati uporabnost razvojne plošče NI ELVIS II za laboratorijske vaje pri Regulacijski tehniki. Razvojna plošča je primerna aplikacija za poučevanje študentov elektrotehnike pri predmetu Regulacijska tehnika.
Ključne besede: regulacije, DC motor, RC člen, RC oscilator, program LabVIEW, razvojna plošča NI ELVIS II
Objavljeno: 14.09.2009; Ogledov: 1604; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (7,90 MB)

2.
DIVERGENTNA RAZLAGA PRAVIL O UVOZU IN IZVOZU BLAGA V EU
Tjaša Brglez, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga »Divergentna razlaga pravil o uvozu in izvozu blaga v EU« predstavlja različno razlago členov 28 in 29 Pogodbe o Evropski skupnosti, ki jo je Sodišče Evropskih skupnosti razvilo v svoji sodni praksi. V prvem in drugem delu je predstavljena obsežna sodna praksa Sodišča ES, ki obravnava omejitve na področjih uvoza in izvoza na notranjem trgu Evropske unije. Slednje se na podlagi odločitev Sodišča ES ne razlagajo enako, saj je domet člena 28 PES, ki zadeva uvoz, širši kot v primeru izvoza. V nalogi so podani različni argumenti, takšni, ki sledijo dosedanji ureditvi, in takšni, ki ji nasprotujejo. V zadnjem delu naloge je predstavljena zadeva Gysbrechts, ki zadeva področje izvoza in v kateri je generalna pravobranilka predlagala poenoteno razlago členov 28 in 29 PES.
Ključne besede: pravo EU, notranji trg, prost pretok blaga, uvoz, izvoz, člen 29 PES
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2607; Prenosov: 519
.pdf Celotno besedilo (359,11 KB)

3.
VARSTVO OKOLJA V OKVIRU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Mihael Centrih, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoča diplomska naloga obravnava vprašanje, ali Svetovna trgovinska organizacija (STO) poleg svojih primarnih nalog omogoča tudi varstvo okolja. STO je namenjena liberalizaciji svetovne trgovine, zaradi česar so v vsem tem dolgem času obstoja bili sprejeti številni sporazumi in drugi akti. Nobeden od njih ni bil namensko sprejet zaradi varstva okolja, vendar določeni vsebujejo t.i. zelene klavzule. Najpomembnejšo zeleno določbo, kadar pride do konflikta med varstvom okolja in prosto trgovino, vsebuje Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) iz leta 1947, ki je predhodnik današnje STO. XX. člen tega sporazuma vsebuje splošne izjeme, ki jih je mogoče uporabiti, kadar želi članica STO opravičiti ukrep, ki je neskladen s pravnim redom STO. Opazimo lahko, da z leti varstvo okolja postaja vedno pomembnejše in temu trendu sledi tudi STO. Pogajanja na tem področju so vedno intenzivnejša, poleg tega pa se poskuša pospešiti liberalizacijo okoljskih storitev in blaga. Tudi reševanje okoljskih sporov danes vedno bolj poteka v luči varstva okolja, ki je postalo pomembnejše kot svetovna trgovina brez omejitev.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, varstvo okolja, člen XX GATT, okoljski spori, TBT Sporazum, zelene klavzule.
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 1835; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (514,96 KB)

4.
ARTICLE 77 CISG: REASONABLENESS OF THE MEASURES UNDERTAKEN TO MITIGATE THE LOSS
Peter Rižnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Dolocba 77. člena Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG) od pogodbi zveste stranke zahteva, da opravi vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, ki izhaja iz kršitve pogodbe. Ta določba temelji na kriteriju razumnosti ukrepov, ki je podvržen različnim interpretacijam sodišč in arbitražnih tribunalov. To diplomsko delo se osredotoča predvsem na tolmačenje načela razumnosti, predvsem s predstavitvijo številnih primerov iz sodne prakse, obenem pa predstavlja tudi nekatere poglede pravne teorije na obravnavano problematiko. Izčrpno povzema aspekte določb 77. člena, vključno s problematično uporabo v primeru ko stranka poleg ali namesto odškodnine uveljavlja druga pravna sredstva, ki jih ima po CISG. Ker se CISG uporabi pri večini pogodb o mednarodni prodaji blaga je razumevanje interpretacije njenih določb nadvse pomembno. Namen tega dela je tako bralcu podrobno predstaviti princip zmanjševanja škode v pomembnem delu mednarodne prodaje blaga.
Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, dolžnost zmanjševanja škode, odškodnina, mednarodna prodaja blaga, mednarodna prodaja, Združeni narodi, mednarodna prodajna pogodba, pogodba o mednarodni prodaji blaga, zmanjševanje škode, 77. člen, pravna sredstva, kršitev pogodbe
Objavljeno: 18.02.2010; Ogledov: 2314; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (464,63 KB)

5.
Slovenščina - jezikovno-kulturna vez avstrijske Štajerske s Slovenijo
Anemari Maherl Küssner, 2010, diplomsko delo

Opis: Obmejna področja ob slovensko-avstrijski meji so poseben prostor, kjer se prepletata različni kulturi in jezika. Sodelovanje med državama poteka na različnih gospodarskih in političnih področjih, nas pa je v diplomskem delu zanimalo, koliko pozornosti državi posvečata slovenskemu jeziku in medsebojnim odnosom. Najplodnejša oblika sodelovanja med šolami omenjenih držav so šolska partnerstva, in sicer jih največ zasledimo na območju Deutschlandsberga, Lipnice, Vrbna in avstrijske Radgone. Sklepanje partnerstev je najpogostejše med osnovnimi in glavnimi šolami, stiki partnerskih šol pa so bili vzpostavljeni v precej različnih letih. Prve stike zasledimo že leta 1986, intenzivnejše naraščanje števila partnerskih šol pa je opaziti po letu 2004. Najpogostejše aktivnosti šolskih partnerstev so enodnevne ekskurzije in obiski prireditev v Avstriji in v Sloveniji, redkejša aktivnost so izmenjava učencev, večdnevne ekskurzije in jezikovni tedni. Najpomembnejše teme, vsebine in cilji čezmejnih aktivnosti so vzpostavitve stikov, srečanja in izmenjave s slovenskimi ljudmi oziroma slovensko kulturo in jezikom. S primerjavo šolskih sistemov omenjenih držav ugotovimo, da se le-ta v določenih segmentih bistveno razlikujeta. Položaj pouka slovenskega jezika na avstrijskih šolah se bistveno ne spreminja, šole ohranjajo približno enako število udeležencev tečaja. Večina šol ponuja začetni tečaj slovenskega jezika, redke nadaljevalnega. Pouk slovenskega jezika po večini predstavlja izbirni predmet, na redkih šolah obvezni izbirni predmet. Pri pouku slovenskega jezika uporabljajo učitelji veliko pripomočkov, ki jih sestavijo sami, in posamezne učbenike. Za izboljšanje položaja slovenskega jezika na avstrijski Štajerski so v veliki meri zaslužni sodelavci Kulturnega društva Člen 7, ki se borijo za v državni pogodbi utemeljene pravice. V nadaljevanju diplomskega dela smo primerjali partnerstvi Osnovne šole Apače in Osnovne šole Sladki Vrh, kjer smo ugotovili razlike predvsem v kvaliteti medsebojne komunikacije udeležencev in v različni stopnji vključenosti učencev v aktivnosti. V okviru partnerskih šol in pouka slovenskega jezika se izvajajo tudi kompleksnejše aktivnosti, kot so jezikovni tedni in večdnevna srečanja, ki služijo kot vzpodbuda k zgodnjemu učenju tujega jezika.
Ključne besede: Šolsko partnerstvo, pouk slovenščine na avstrijski Štajerski, jezikovni teden, Pavlova hiša, Kulturno društvo Člen 7.
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 2032; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (15,85 MB)

6.
VODENJE IN NADZOR SISTEMOV Z UPORABO PROGRAMSKEGA OKOLJA LabVIEW
Tadej Tašner, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se vedno več inženirjev srečuje s programskim okoljem LabVIEW. Z uporabo tega programskega okolja znajo uporabniki običajno rešiti enostavne probleme s področja zajemanja podatkov, pri nadzoru in vodenju sistemov pa se stvari kaj hitro zapletejo. V diplomi so opisani osnovni pojmi odprto- in zaprtozančnega vodenja, ki so osnova za izdelavo programov za vodenje in nadzor sistemov. V nadaljevanju je podrobno opisan proces izdelave programa za meritev stopničnega odziva RLC člena z uporabo učila NI ELVIS II, ki temelji na sinhronizaciji zajemanja in generiranja signalov. Progra,m temelječ na isti osnovi, preizkusimo na preizkuševališču gonil in za krmiljenje pretoka konstantne hidravlične črpalke. V nadaljevanju je bil izdelan še program za zaprtozančno vodenje enosmernega motorja Quanser, ki je reguliran s pomočjo NI ELVIS II. Na koncu se posvetimo še kompleksnemu sistemu nadzora stanja, ki prav tako temelji na programskem okolju LabVIEW.
Ključne besede: vodenje, regulacije, nadzor, zajemanje podatkov, NI ELVIS II, enosmerni motor, RLC člen, preizkuševališče gonil, LabVIEW
Objavljeno: 01.09.2010; Ogledov: 1714; Prenosov: 220 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

7.
KONFORMITETA BLAGA TER DOLŽNOST PREGLEDA IN NOTIFIKACIJE V SKLADU Z DUNAJSKO KONVENCIJO (CISG)
Ana Teršek, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, drugače Dunajska konvencija (krajše CISG), zagotavlja enoten tekst prava za mednarodno prodajo blaga. Namen CISG je zagotavljati moderen, enoten in pravičen režim za mednarodne prodajne pogodbe. Tako le-ta občutno prispeva h gotovosti in trgovinski izmenjavi ter zmanjšanju stroškov transakcij. CISG je do danes uspela pridobiti odobritev po celem svetu. Doslej je bila ratificirana že v 78-ih državah, tako, da je ocenjeno, da je med 70 – 80 % vseh mednarodnih prodajnih pogodb potencialno urejenih s CISG. Njeno univerzalnost, fleksibilnost in pomembno vlogo v praksi, med pravnimi akademiki in v pravnem izobraževanju, kaže približno 2500 objavljenih sodnih odločitev in arbitražnih odločb, obilno število akademskih del, številne konference in ne nazadnje tudi letni Willem C. Vis International Commercial Moot. Eno izmed pomembnejših vprašanj, ki jih Konvencija ureja, je zagotovo vprašanje konformitete oz. istovetnosti blaga, ki je urejeno znotraj 35. člena CISG. Določbe 35. člena CISG ustvarjajo kriterije, po katerih se presoja, ali je dobavljeno blago skladno z blagom iz pogodbe. Blago se torej šteje za skladno s pogodbo, če po vrsti, količini, kakovosti ter načinu pakiranja ustreza blagu, ki ga je bil prodajalec po pogodbi dolžan dobaviti. Vendar pa se stranki o specifikaciji blaga ob sklepanju pogodbe velikokrat ne domenita. Tudi kupčev namen kupovanja blaga prodajalcu velikokrat ni znan. V takšnih primerih se, ob odsotnosti drugačnega dogovora, uporabijo določbe drugega odstavka 35. člena CISG. Drugi odstavek 35. člena CISG navaja serijo nakazanih dolžnosti Konvencije, nanašajoč se na kvaliteto, ki se uporabijo »razen, če se strani nista drugače sporazumeli«. CISG odreja te nakazane dolžnosti predvsem iz razloga, da je dandanašnji internacionalni kupec upravičen pričakovati, da bo dobavljeno blago imelo določene temeljne lastnosti oz. kvalitete, tudi če le-teh pogodba ni izrecno vsebovala. Vendar pa je sama ugotovitev nekonformitete brezpredmetna, v kolikor kupec blaga ni pravilno in pravočasno pregledal in na tej podlagi prodajalca pravočasno in pravilno notificiral. Dolžnost pregleda blaga določa 38. člen CISG, ki se prične z določilom, da mora kupec pregledati blago v čim krajšem možnem času. Kupčeva dolžnost pregleda blaga tvori osnovo njegove dolžnosti notifikacije prodajalca o nekonformiteti, ki jo Konvencija določa znotraj 39. člena CISG. Čas oz. rok, v katerem mora kupec pregledati blago, ustreza roku v 39. členu CISG, do katerega bi kupec moral ugotoviti nekonformiteto in le-to posledično v razumnem času notificirati prodajalcu. Neuspešno poslano obvestilo o notifikaciji ima za posledico izgubo pravice sklicevati se na nekonformiteto. Posledično kupec ne more več zahtevati od prodajalca, da popravi nekonformiteto v skladu s 46. členom CISG, ne more zahtevati odškodnine v skladu s 74. - 76. členom CISG, niti zahtevati znižanja cene v skladu s 50. členom CISG.
Ključne besede: Dunajska konvencija, CISG, konformiteta blaga, 35. člen CISG, dolžnost pregleda blaga, 38. člen CISG, notifikacija o nekonformiteti blaga, 39. člen CISG, Willem C. Vis moot court.
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 2113; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
DENARNO KAZNOVANJE DRŽAV ČLANIC EU PO LIZBONSKI POGODBI
Saša Grlj, 2014, diplomsko delo

Opis: Za uspeh Evropske unije je bistvenega pomena, da države članice spoštujejo prevzete obveznosti oziroma da se vzdržijo kršitev prava EU. V tem pogledu sta možnost uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev zoper države članice v skladu s členom 258 PDEU in postopka za naložitev denarnih sankcij v skladu s členom 260 PDEU, v kolikor države članice še naprej kršijo pravo EU, de facto pomembna instrumenta. Mehanizem denarnega kaznovanja držav članic pa mora biti tudi učinkovit in sposoben hitrega odziva na kršitve ter usmerjen v cilj čimprejšnje zagotovitve skladnosti s pravom EU. Ker dosedanja ureditev teh »standardov« ni dosegala v tolikšni meri, kot bi si EU želela, je Lizbonska pogodba naredila korak dalje in določila nekatere novosti, ki naj bi še dodatno povečale učinkovitost denarnih sankcij. Namen diplomskega dela je tako predstaviti politično občutljivo področje javnopravnega varstva, to je denarno sankcioniranje držav članic. V tej zvezi je najprej obravnavan zgodovinski aspekt tega instrumenta, osrednjega pomena pa je preučitev dveh sprememb, ki jih je na tem področju uvedla Lizbonska pogodba, ter problematika denarnih sankcij, ki lahko doletijo državo članico kršiteljico.
Ključne besede: kršitve prava EU, člen 260(2) PDEU, člen 260(3) PDEU, denarne sankcije zoper države članice zaradi kršitev prava EU.
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 969; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (764,83 KB)

9.
Legalnost in legitimnost posredovanja v Siriji
Marko Železnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu je obravnavano vprašanje legalnosti ter legitimnosti vojaškega ali drugačnega posredovanja v konfliktu, ki se je pričel leta 2011 v Sirski arabski republiki (v nadaljevanju Sirija). V skoraj štirih letih trajanja te morije se je namreč večkrat pojavilo vprašanje, če je kakršno koli posredovanje drugih držav sploh na voljo; ali bi bilo takšno posredovanje zakonito po veljavnem mednarodnem pravu ter če ne, ali bi do njega vseeno moralo priti. Možnosti za takšno posredovanje so sicer zmeraj bile na razpolago v obliki avtorizacije Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju Varnostni svet), vendar od pričetka konflikta pa do danes Varnostni svet ni uspel sprejeti zavezujoče resolucije o takšnem ukrepu, saj Rusija in Kitajska vztrajno uporabljata svojo pravico do veta. Avtorizacija Varnostnega sveta pa predstavlja le eno izmed dveh izjem členu 2(4) Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju Ustanovna listina), ki predpisuje prepoved grožnje ali uporabe sile in je mnogokrat predmet različne interpretacije. Druga izjema temu členu je "neodtujljiva" pravica do samoobrambe suverenih držav, ki je zapisana v 51. členu Ustanovne listine in tudi brez tega izrecnega zapisa obstaja v mednarodnem običajnem pravu. V okviru VII. poglavja Ustanovne listine so različne države tako že iskale povode za posredovanje na osnovi samoobrambe, vendar nobeni ni uspelo dokazati, da je pogojem za ukrepanje iz takšnih razlogov zadoščeno. Zaradi prej omenjene različne razlage člena 2(4) so nekatere države, recimo Združene države Amerike (v nadaljevanju Združene države), poskušale kot legalno predstaviti tudi oboroževanje opozicijskih skupin, kar nima prave podpore v očeh mednarodne skupnosti; ali pa so preprosto želele "kaznovati" Sirijo z arhaičnim institutom oboroženih povračilnih ukrepov, ker je ta uporabila kemično orožje na svojem civilnem prebivalstvu. Mnogi ministri, svetovalci, pravni strokovnjaki ali celo laiki pa so bili mnenja, da je v primeru takšne paralize Varnostnega sveta najbolje popolnoma zaobiti njegovo avtorizacijo, da bi se lahko rešilo človeška življenja. Tako so se pojavile zahteve – tudi širše javnosti – po humanitarni intervenciji ali podobni obliki posredovanja na humanitarnem temelju. Ponovno so tudi tukaj mnenja zelo deljena in ne obstaja enostavna ali nesporna rešitev. Še vedno se v očeh mednarodne javnosti in v okviru mednarodnega prava namreč šteje, da je posredovanje brez avtorizacije Varnostnega sveta nedopustno. To velja ne glede na primer Kosova, ki se v tej situaciji le stežka uporabi kot precedens, čeprav se tudi v primeru Sirije rado omenja koncept "nelegalnega, vendar legitimnega", ki je bil leta 1999 uporabljen kot pojasnilo za bombardiranje ciljev v Srbiji. Na tej točki ni povsem jasno, zakaj določene države niso poskušale doseči odobritve posredovanja pri drugih mednarodnih organih, kot recimo Generalni skupščini, in so se zanašale zgolj na morebitne resolucije Varnostnega sveta, ki pa nikoli niso bile sprejete. Če bi namreč Varnostni svet predložil zadevo Generalni skupščini, veto pravice tam ne bi bilo mogoče uporabiti in morda bi se pojavila možnost za izhod iz mrtve točke. V vsakem primeru se po podrobni analizi zdi, da v trenutnem pozitivnem mednarodnem pravu niti ob zelo razširjeni interpretaciji člena 2(4) ne obstaja izrecna pravica do posredovanja v Siriji brez avtorizacije Varnostnega sveta ali obstoja okoliščin samoobrambe. V mednarodnem običajnem pravu pa velja, da so nekateri instituti preprosto premalo razviti ali nimajo dovolj osnove v praksi držav, da bi bili zares uporabni. Kolikor humanitarna situacija v Siriji sicer zahteva odziv mednarodne skupnosti, trenuten razvoj prava na tem področju ne ponuja jasne rešitve zunaj okvirjev, ki jih zastavlja besedilo Ustanovne listine.
Ključne besede: Sirija, Kosovo, Libija, humanitarna intervencija, odgovornost zaščititi (responsibility to protect – R2P), kemično orožje, Varnostni svet OZN, člen 2(4) Ustanovne listine OZN, 51. člen Ustanovne listine OZN, Uniting for Peace resolucija
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 877; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (917,72 KB)

10.
Pravna sredstva kupca po Dunajski konvenciji ( CISG) v primeru dobave neistovetnega blaga
Nejc Skrt, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG, tudi Dunajska konvencija) predstavlja unifikacijo prava mednarodne prodaje. Kot instrument unifikacije zagotavlja enoten pravni okvir za tiste pogodbe o prodaji blaga, ki jih med seboj sklepajo poslovni subjekti s sedežem v različnih državah. Njen univerzalni značaj je utemeljen z dejstvom, da jo je ratificiralo že 74 držav z vseh petih kontinentov, ki skupaj opravijo več kot dve tretjini svetovne trgovinske menjave. CISG predstavlja svojevrsten konsenz in hkrati kompromis med sicer diametralno različnimi rešitvami posameznih vprašanj prodajnega prava, ki so uveljavljene znotraj posameznih nacionalnih pravnih ureditev. Na podlagi konvencije je ena izmed temeljnih obveznosti prodajalca, da dobavi blago v skladu s pogodbo in to konvencijo- istovetno blago. V kolikor to obveznost krši zagotavlja konvencija kupcu določene sankcije oziroma pravna sredstva. CISG pa uporabo posameznih pravnih sredstev veže na dejstvo ali gre v konkretnem primeru za bistveno ali nebistveno kršitev pogodbe, t.j. ali je konkretno neistovetnost mogoče opredeliti kot bistveno kršitev pogodbe ali ne. Angloameriško pravo, na katerem v sferi urejanja pravnih sredstev temelji konvencija, namreč razlikujejo med dvema vrstama pogodbenih obveznosti in sicer med bistvenimi in nebistvenimi pri čemer se pri kršitvi prvih lahko pogodba razdre pri kršitvi drugih pa to ni dopustno. Ureditev kupčevih sankcij po CISG, tako kot v večini pravnih redov, temelji na treh osnovnih pravnih sredstvih: izpolnitveni zahtevek, razdor pogodbe in znižanje kupnine. Poleg omenjenih sredstev pa daje CISG pravico do odškodnine, ne glede na to ali je bila pogodba razdrta ali pa je bila na koncu pravilno izpolnjena. Se pa višina odškodnine omejuje s kriterijem, da mora biti za kršiteljico obseg škode predvidljiv že ob sklenitvi pogodbe.
Ključne besede: Dunajska konvencija–CISG, istovetnost blaga–35. člen CISG, pravna sredstva kupca v primeru prodajalčeve kršitve pogodbe–45. člen CISG, dobava nadomestnega blaga–46(2). člen CISG, popravilo blaga–(46(3) CISG), razdor pogodbe-49. člen CISG, znižanje kupnine–50 člen CISG, odškodnina–74. do 77. člen CISG, Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot.
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 1704; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici