| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenski vidik magije v Shakespearovem Macbethu
Maja Podgorelec, 2010, diplomsko delo

Opis: Danes sta magija in čarovništvo ohranjena le še delno, medtem ko sta bili v zgodnji moderni dobi realnost. Prebivalstvo tistega časa je verjelo v vile, volkodlake, vampirje in duhove. Vendar nobena izmed teh oblik vraževerja ni bila tako strah vzbujajoča in popularna kot čarovništvo. To verovanje se je kazalo v literaturi tistega časa. Eno najbolj znamenitih angleških del je Shakespearov Macbeth, kjer tri čarovnice združujejo klasične, folklorne in socialno-politične elemente angleške zgodnje moderne dobe. Pri raziskovanju te slavne trojice čarovnic iz slovenskega vidika vraževerja, je postalo jasno, da obstaja izvirno čarovniško vraževerje, ki se je iz srednje Evrope med drugim razširilo tudi v Slovenijo in Anglijo ter prevzelo ustrezno krajevno interpretacijo. Nekatere izmed podobnosti med slovenskim in angleškim prepričanjem so: zmožnost preobrazbe v živali, prerokovanje, moč nad vremenom, fizične karakteristike in čarovniški pomočniki. Omeniti je treba vpliv cerkve, ki je bistveno spremenila podobo čarovnice v zgodnji moderni dobi in jo povezala z hudičem. Poglavitna razlika pri pojmovanju čarovnic v Angliji in Sloveniji je ta, da razlikujemo v slovenskem vraževerju štiri vrste čarovnic: sosedska čarovnica, vaška čarovnica, vedeževalka, nočna čarovnica (Mencej 39), v angleškem pa so vse te lastnosti združene v eni podobi. Na ta način tudi Shakespearove tri čarovnice združujejo različne lastnosti, ki izvirajo iz srednje evropskega vraževerja. Shakespeare je tako ustvaril sijajno igro, ki zbudi zanimanje vsake generacije.
Ključne besede: magija, čarovništvo, vraževerje, Shakespeare, Macbeth
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 1585; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (760,02 KB)

2.
ČAROVNIŠKI PROCESI NA GRADU HRASTOVEC V LETIH 1661–1685
Manja Vuzem, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Čarovniški procesi na gradu Hrastovec v letih 1661–1685 so obravnavani čarovniški procesi na gradu Hrastovec na podlagi še neobjavljenih virov. Predstavljena je zgodovina gradu in gospostva Hrastovec s pripadajočim deželskim sodiščem. Opisano je, zakaj in kako je prišlo do t. i. čarovniških procesov v Evropi in slovenskih deželah ter v kakšnem obsegu so se procesi izvajali na gradu Hrastovec. Z orisom kazensko-pregonske zakonodaje je predstavljen potek čarovniškega procesa od ovadbe do končne sodbe. V osrednjem delu diplomske naloge so predstavljeni čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Hrastovec. Transliterirani in prevedeni so še neobjavljeni viri, ki govorijo o procesih na Hrastovcu med leti 1661 in 1685. Gre za zapisnike s procesov proti Magdaleni Ferk in Simonu Kupčiču, za izjavo Jurija Vokinca in stroškovnik procesa proti Marjeti Augustiner.
Ključne besede: čarovništvo, čarovniški procesi, grad Hrastovec, deželsko sodišče, 17. stoletje, Volk Lovrenc Lampertič
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1715; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (8,68 MB)

3.
"I am a witch and I like it!"
Natalia Kaloh Vid, 2012, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: In this chapter I intend to explore the image of one of the most famous witches in Russian literary tradition, Mikhail Bulgakov's Margarita whose image is characterized by the combination of the dark, the magical and the sensual. As usually, Bulgakov calls attention to his varying from the usual protocol of witchcraft. He does complex things in symbolism in the extended treatment that he gives to the transformation of Margarita and to the famous satanic ball that she hosts. Margarita herself is an ambiguous character in the same way as Woland is in terms of good and evil. On the one hand, she is presented as a classic witch in the best traditions of black magic. She rides broomstick, drinks blood, bathes at night in the lake in the company of other witches, is washed in blood and, finally, she hosts Satan's ball. However, several elements in the plot correspond to the similarities between her and the Virgin Mary, as she exhibits mercy, faith and maternal love. The parallel between the witch and the Holy Virgin occurs as one of the most striking in Bulgakov's novel.
Ključne besede: ruska književnost, zlo, Bulgakov, čarovništvo, črna magija, literarne študije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 735; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Čarovniški procesi na gradu Gornja Radgona
Tjaša Lesjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Sistematično preganjanje osumljenih čarovništva je pojav zgodnjega novega veka. Na Slovenskem je prisotno od 15. do 18. stoletja. S čarovništvom so povezani čarovniški procesi, ki imajo svoje korenine v kultu verovanja v hudiča; osrednja prireditev, kjer naj bi se „čarovnice“ sestajale s hudičem, pa je bil „sabat“/čarovniški shod. Za lažje razumevanje čarovniških procesov je v nalogi predstavljeno družbeno-politično ozadje zgodnjenovoveške dobe, izvori ter mitološke korenine čarovništva. Opisuje, kdaj in zakaj je prišlo do prvih čarovniških procesov v Evropi in na Slovenskem. Podaja časovni pregled procesov pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona; opisana je tudi pravosodna praksa zatiranja čarovništva. Vnema preganjanja „čarovnic“ je na slovenskem delu notranjeavstrijskega prostora začela popuščati šele v 2. ali 3. desetletju 18. stoletja. Marija Terezija je leta 1766 predpisala, da se lahko tak proces začne le z njeno privolitvijo. Kazenski zakonik in postopnik Marije Terezije, izdan dve leti zatem, še ni prinesel bistvenega izboljšanja – v njem je namreč obdržala torturo, inkvizicijo in krute kazni. Večji del zakonika in s tem tudi torturo pa je že leta 1776 preklicala. Osrednja tema diplomskega dela so čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona. Obravnavani so s pomočjo še neobjavljenih virov, ki so v nalogi transliterirani in delno prevedeni. Tukaj gre za povzetke zapisnikov iz procesov proti Boštjanu Hofferju (1648), Jeri (1649), Marini (1650), Jerici Šef (1661) in Jeri, vdovi Štefana Horvata (1674). Omeniti velja, da se je med leti 1744 in 1746 odvijal zadnji čarovniški proces na slovenskem Štajerskem, v katerem sta bili dve osebi oproščeni, ena pa je umrla v ječi. Predstavljeni so tudi starejša zgodovina gradu Gornja Radgona, kjer je bil od poznega 12. stoletja naprej dolgo časa sedež vladarjevega oblastnega urada in njemu pripadajočega zemljiškega gospostva. Na kratko so opisani še nastanek in razvoj mesta Radgona, tamkajšnje pražupnije in druge duhovne ustanove v mestu.
Ključne besede: čarovništvo, čarovniški procesi, »Hexenhammer«, transliteracija, grad Gornja Radgona, Štajerska, 17. stoletje
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 853; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici