| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
JAVNO IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ V NOVEM VEKU
Tamara Lugarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Obdobje novega veka predstavlja zaradi svoje krutosti, grozljivosti, predvsem pa zaradi razmaha čarovniških procesov najbolj kruto obdobje, ki je pustilo v evropski zgodovini velik madež. Kljub vsej krutosti se moramo zavedati miselnosti takratne družbe in njene razvitosti, saj je bil ravno to eden izmed glavnih razlogov za vsa grozodejstva, ki so se dogajala. Če si ljudje niso znali razložiti že nekaterih osnovnih naravnih pojavov in so verjeli v magijo in razna bitja, za katera nam je danes jasno, da ne obstajajo, potem takratne družbe vsaj zaradi verovanja v čarovnice ne bi smeli obsojati. Drugače je seveda, če se osredotočimo na kazni, zagrožene za različna dejanja, in na torturo. Oblast je želela s takšnimi kaznimi predvsem preprečiti nadaljnja kazniva dejanja in med ljudi zasejati strah, zato so se kazni izvrševale javno. Tudi razglasitev sodbe je bila javna. A kljub mučenju in kaznim, pri katerih so ljudje trpeli neverjetne bolečine, so se kazniva dejanja še vedno dogajala. Današnja družba se ne osredotoča več na zastraševanje ljudi z visokimi in krutimi kaznimi, ampak se posveča predvsem pravičnim kaznim, ki naj bi bile sorazmerne kaznivemu dejanju ter resocializaciji zločinca. V povezavi z zastraševanjem v literaturi naletimo na Cookovo tezo, ki pravi, da zastraševanje civilizira mnoge državljane in da bi se pojavilo ogromno zločinskih dejanj, če bi iz kazenskega prava umaknili kazenske sankcije. V novem veku, ko ljudstvo še ni bilo tako izobraženo, je bilo zločinca pač najlažje za vedno odstraniti in tako opozoriti ljudi na posledice, ki jih lahko doletijo. To bi bilo za današnjo družbo, sploh zaradi kakšnega manjšega zločina, kot se je dogajalo v takratnem obdobju, nesprejemljivo. V zaključku svoje diplomske naloge bom na kratko pojasnila predvsem razloge, zakaj menim, da bi kljub razvitosti današnje družbe za nekatere zločine vseeno morala biti zagrožena smrtna kazen. V današnjem času se smrtna kazen v evropskih državah ne izvaja več; proti njej se bojujejo organizacije za človekove pravice, Svet Evrope itd. Sama se v tem primeru postavim na Primorčevo stališče . Menim, da je pravica dosežena le v primeru, če obstoji sorazmerje med storjenim kaznivim dejanjem in kaznijo. Sodne zmote, ki jih radi navajajo nasprotniki smrtnih kazni, in so v primeru usmrtitve nepopravljive, ne bi smele biti argument proti smrtni kazni, ampak argument za natančnejši kazenski postopek. V novem veku so bila izvajanja mučenj in kazni za nekatere zločine seveda pretirana, v današnjem sistemu pa so kazni za nekatere zločine občutno preblage. Kljub krutosti takratnega sistema pa so se kazniva dejanja še vedno izvrševala, tako kot se še vedno izvršujejo v današnjem času in se bodo izvrševala še naprej, vse dokler bo obstajal človek.
Ključne besede: čarovniški procesi, javne usmrtitve, tortura, mučilne naprave, sramotilni steber
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2239; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (19,65 MB)

2.
DELOVANJE DEŽELNEGA PROFOSA JAKOBA BITHNERJA V ČETRTI MED MURO IN DRAVO V LETU 1580
Barbara Črepnjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaostrena situacija na Štajerskem je na cesto poganjala vse več ljudi, s čimer se je povečevala stopnja kriminala. Proti temu so se v deželi začeli boriti s pomočjo novoustanovljene institucije deželnega profosa, ki je imel nalogo zatirati takšne nevarnosti. Eden izmed najznamenitejših deželnih profosov je bil Jakob Bithner, ki je to funkcijo opravljal kar dvajset let. Pričujoča diplomska naloga se ukvarja z začetki njegovega delovanja, še posebno s preganjanjem »čarovništva«. Najprej je opisana zgodovina institucije deželnega profosa in delitev dežele na četrti. Temu sledi obdelava vira, kjer je podrobneje zapisan proces proti »čarovnici« Barbari Štrigl, Bithnerjevo delovanje v maju in juliju leta 1580 ter Bithnerjev spor z ivniškim župnikom. Zanimiv je tudi teoretski del Bithnerjevega delovanja proti »čarovnicam«, saj je bil Bithner goreč protestant, kar je vodilo k izoblikovanju zanimive podobe o čarovništvu. Prav njegova veroizpoved je bila ključnega pomena tudi za njegov odhod, ki pa v času ostre rekatolizacije ni bil nobeno presenečenje.
Ključne besede: deželni profos, Jakob Bithner, četrti, čarovniški procesi, rekatolizacija, leto 1580
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1243; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

3.
ČAROVNIŠKI PROCESI NA GRADU HRASTOVEC V LETIH 1661–1685
Manja Vuzem, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Čarovniški procesi na gradu Hrastovec v letih 1661–1685 so obravnavani čarovniški procesi na gradu Hrastovec na podlagi še neobjavljenih virov. Predstavljena je zgodovina gradu in gospostva Hrastovec s pripadajočim deželskim sodiščem. Opisano je, zakaj in kako je prišlo do t. i. čarovniških procesov v Evropi in slovenskih deželah ter v kakšnem obsegu so se procesi izvajali na gradu Hrastovec. Z orisom kazensko-pregonske zakonodaje je predstavljen potek čarovniškega procesa od ovadbe do končne sodbe. V osrednjem delu diplomske naloge so predstavljeni čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Hrastovec. Transliterirani in prevedeni so še neobjavljeni viri, ki govorijo o procesih na Hrastovcu med leti 1661 in 1685. Gre za zapisnike s procesov proti Magdaleni Ferk in Simonu Kupčiču, za izjavo Jurija Vokinca in stroškovnik procesa proti Marjeti Augustiner.
Ključne besede: čarovništvo, čarovniški procesi, grad Hrastovec, deželsko sodišče, 17. stoletje, Volk Lovrenc Lampertič
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1716; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (8,68 MB)

4.
Čarovniški procesi na gradu Gornja Radgona
Tjaša Lesjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Sistematično preganjanje osumljenih čarovništva je pojav zgodnjega novega veka. Na Slovenskem je prisotno od 15. do 18. stoletja. S čarovništvom so povezani čarovniški procesi, ki imajo svoje korenine v kultu verovanja v hudiča; osrednja prireditev, kjer naj bi se „čarovnice“ sestajale s hudičem, pa je bil „sabat“/čarovniški shod. Za lažje razumevanje čarovniških procesov je v nalogi predstavljeno družbeno-politično ozadje zgodnjenovoveške dobe, izvori ter mitološke korenine čarovništva. Opisuje, kdaj in zakaj je prišlo do prvih čarovniških procesov v Evropi in na Slovenskem. Podaja časovni pregled procesov pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona; opisana je tudi pravosodna praksa zatiranja čarovništva. Vnema preganjanja „čarovnic“ je na slovenskem delu notranjeavstrijskega prostora začela popuščati šele v 2. ali 3. desetletju 18. stoletja. Marija Terezija je leta 1766 predpisala, da se lahko tak proces začne le z njeno privolitvijo. Kazenski zakonik in postopnik Marije Terezije, izdan dve leti zatem, še ni prinesel bistvenega izboljšanja – v njem je namreč obdržala torturo, inkvizicijo in krute kazni. Večji del zakonika in s tem tudi torturo pa je že leta 1776 preklicala. Osrednja tema diplomskega dela so čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona. Obravnavani so s pomočjo še neobjavljenih virov, ki so v nalogi transliterirani in delno prevedeni. Tukaj gre za povzetke zapisnikov iz procesov proti Boštjanu Hofferju (1648), Jeri (1649), Marini (1650), Jerici Šef (1661) in Jeri, vdovi Štefana Horvata (1674). Omeniti velja, da se je med leti 1744 in 1746 odvijal zadnji čarovniški proces na slovenskem Štajerskem, v katerem sta bili dve osebi oproščeni, ena pa je umrla v ječi. Predstavljeni so tudi starejša zgodovina gradu Gornja Radgona, kjer je bil od poznega 12. stoletja naprej dolgo časa sedež vladarjevega oblastnega urada in njemu pripadajočega zemljiškega gospostva. Na kratko so opisani še nastanek in razvoj mesta Radgona, tamkajšnje pražupnije in druge duhovne ustanove v mestu.
Ključne besede: čarovništvo, čarovniški procesi, »Hexenhammer«, transliteracija, grad Gornja Radgona, Štajerska, 17. stoletje
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 853; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

5.
ČAROVNICE NA SLOVENSKEM: ZELIŠČARKE, BABICE ALI ZGOLJ OBIČAJNE ŽENSKE
Katarina Možina, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Čarovnice na Slovenskem: zeliščarke, babice ali zgolj običajne ženske, skozi gradiva in čarovniške procese raziskuje pojavnost babic med obsojenimi čarovništva, saj naj bi bile te najbolj preganjane. Orisani so vzroki preganjanja, na kakšen način so procesi potekali in kakšna usoda je doletela obsojene čarovništva na Slovenskem. Opisani so vzroki za obtožbe in procesi obsojenih v povezavi z zeliščarstvom. Pri tem je nujen vpogled tudi v razvoj zdravstvene stroke in porodničarske dejavnosti, kako so nekdaj skrbeli za kontracepcijo in katera zelišča so uporabljali v zdravstvene namene. Kljub zgodnjemu razvoju zdravstvene stroke je ljudska medicina med kmečkim prebivalstvom odigrala precej večjo vlogo. Podrobneje sta obdelana še neobjavljena transliterirana vira sodnih procesov proti Marini Bohinec in Urši Triplat, obe obsojeni čarovništva leta 1673.
Ključne besede: čarovniški procesi na Slovenskem, čarovnice babice, preprečevanje rojstev in pregoni, razvoj zdravstva in porodničarske stroke.
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1301; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici