11. VPLIV RAZLIČNIH PODLAG VINSKE TRTE NA RAST IN RODNOST SORTE 'SAUVIGNON'Jelka Brdnik, 2011, diplomsko delo Opis: Na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo smo proučevali vpliv različnih podlag ('Börner', 'SO4 cl. 31', 'Riparia cl. 1', 'SO4 cl. 5' in '196/17') na rast in rodnost pri sorti 'Sauvignon'. V letu 2003 je imela sorta 'Sauvignon' največjo povprečno maso rozg in suhe snovi na trs na podlagi '196/17' in najmanjšo na podlagi 'Riparia cl. 1', v letu 2004 pa največjo na 'SO4 cl. 5' in najmanjšo na 'SO4 cl. 31'. V številu normalno razvitih rozg na trs so bile ugotovljene značilne razlike, v številu hiravih rozg ter nevzbrstelih očes pa na različnih podlagah ni bilo dokazanih statističnih razlik. Največja masa grozdja na trs (1956 g) in povprečna masa grozda (107 g) je bila na podlagi 'Börner' (p=0,05). Vsebnost sladkorja v moštu je bila največja na podlagi 'Riparia cl. 1' (83 °Oe), najmanjšo sta imeli podlagi '196/17' (74 °Oe) in 'Börner' (76 °Oe). Skupne titracijske kisline so bile največje na podlagi 'SO4 cl. 5' (10,5 g/l). Največja vrednost pH mošta je bila izmerjena na podlagi '196/17' (3,43), najmanjša pa na podlagah 'Börner' (3,26), 'SO4 cl. 31' (3,23) in' Riparia cl.1' (3,20). V masi 100 jagod ni bilo značilnih razlik med podlagami (od 193 do 206 g). Koeficient rodnosti je bil največji na podlagah 'Börner' in 'SO4 cl. 31' (1,21).
Ključne besede: vinska trta, podlaga, pridelek, 'Sauvignon'
Objavljeno v DKUM: 24.11.2011; Ogledov: 4235; Prenosov: 373
 Celotno besedilo (479,32 KB) |
12. Vpliv defoliacije in različnih sevov kvasovk na kakovost vina sorte SauvignonJože Kocuvan, 2011, diplomsko delo Opis: V letu 2007 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ugotavljali vpliv defoliacije in različnih sevov kvasovk na kakovost vina sorte 'Sauvignon'. Poskus v vinogradu je bil zastavljen po metodi naključnih blokov z dvema obravnavanjema (defoliacija—Def in kontrola—K) z 12 ponovitvami (24 trt v ponovitvi). Prvi teden po cvetenju so bili pri defoliaciji odstranjeni vsi listi od bazalnega dela mladike do lista nasproti najvišje ležečega grozda. V moštu iz kontrolnih trsov in defoliacije smo preizkušali dva seva kvasovk (Uvaferm CS2 ter Zymaflore VL3). Pri vinifikaciji so bila 4 obravnavanja z dvema ponovitvama.V času trgatve so bile statistično značilne razlike v vsebnosti skupnih titracijskih kislin. Nižja vsebnost je bila pri defoliaciji s 10,33g/l, pri kontroli pa 10,91g/l (p≤0,05). Ob trgatvi ni bilo statistično značilnih razlik pri gostoti mošta, pH vrednosti, masi pridelka in masi 100 jagod. Kvasovke Zymaflore VL3 so fermentirale hitreje kot kvasovke Uvaferm CS2, defoliacija ni imela vpliva na hitrost fermentacije. Pri organoleptični oceni so bila obravnavanja s kvasovko Uvaferm CS2 ocenjena bolje kot obravnavanja s kvasovko Zymaflore VL3 (p≤0,05).
Ključne besede: vinska trta, 'Sauvignon', defoliacija, kvasovke
Objavljeno v DKUM: 28.03.2011; Ogledov: 3357; Prenosov: 225
Celotno besedilo (705,28 KB) |
13. Vpliv defoliacije vinske trte Vitis vinifera L. 'Sauvignon' na kakovost grozdja in vinaDarja Žnidarič, 2010, diplomsko delo Opis: V letih 2006 in 2007, smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, pri sorti 'Sauvignon' proučevali na nadmorski višini 490m vpliv ročne defoliacije na kakovost grozdja in vina, vsebnost sladkorja in skupnih titracijskih kislin ter pH vrednost v moštu. V poskusu smo obravnavali dva različna časa defoliacije (defoliacija treh listov v cvetenju in defoliacija treh listov tri tedne po polnem cvetenju; 80-90 % odprtih cvetov). Poskus je bil zastavljen po metodi naključnih blokov s tremi obravnavanji in šestimi ponovitvami s 445 trsi. Defoliacija ni vplivala na povprečno vsebnost sladkorja in skupnih titracijskih kislin v moštu. Enako je bilo pri pH vrednosti. Po pecljanju smo drozgo vsakega obravnavanja razdelili na dva enaka dela. Prvega smo uporabili za klasično predelavo grozdja (stiskanje takoj po pecljanju), drugega pa za maceracijo (24 ur). Najboljšo senzorično oceno je dobilo vino iz kontrole s klasično predelavo.
Ključne besede: Ključne besede: vinska trta / defoliacija / sladkor / kisline / maceracija / 'Sauvignon'
Objavljeno v DKUM: 03.11.2010; Ogledov: 4159; Prenosov: 234
Celotno besedilo (249,08 KB) |
14. VPLIV RAZLIČNO OBARVANIH TULCEV IN ČRNE FOLIJE NA TEMPERATURO ORGANOV VINSKE TRTE TER KOLIČINO IN KAKOVOST GROZDJA SORTE 'SAUVIGNON'Nataša Breznik, 2010, diplomsko delo Opis: V letih 2005 in 2006 smo na UC za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv različno obarvanih tulcev in črne PVC folije na temperaturo posameznih organov ter količino in kakovost grozdja vinske trte Vitis vinifera L. 'Sauvignon'. V letu 2005 je bilo največje povprečno število jagod na grozd in največja masa pecljevine pri trsih, ki so imeli deblo obdano z belo-črnim tulcem, prostor v vrsti pa je pokrivala črna PVC folija. Najmanjšo maso jagod na grozd so imeli trsi, pri katerih je bil prostor v vrsti pokrit s črno PCV folijo, debla trsov pa so bila obdana s črnimi tulci. Najmanjšo pH vrednost smo izmerili pri kontrolnih trsih, največjo pa pri trsih, kjer je deblo obdajal belo-črni tulec, prostor v vrsti pa je pokrivala črna folija. Popoldan so bile na socvetju največje razlike med obravnavanjem s folijo v vrstnem prostoru in črnim tulcem na deblu (29,8 °C) in obravnavanjem s črnim tulcem na deblu, brez folije v vrstnem prostoru (22,9 °C). Povprečna masa vseh grozdov na trs v letu 2006 je bila za 651 g večja pri obravnavanju z belimi tulci na deblu in s folijo v vrstnem prostoru, v primerjavi s kontrolnimi trsi, brez folije v vrstnem prostoru.
Ključne besede: : vinska trta / tulci / črna PVC folija / temperatura / 'Sauvignon'
Objavljeno v DKUM: 13.10.2010; Ogledov: 2914; Prenosov: 149
Celotno besedilo (822,54 KB) |
