1. VPLIV PODLAGE 'BÖRNER' NA NEKATERE BIOMETRIČNE IN FIZIOLOŠKE PARAMETRE SORTE 'SAUVIGNON' NA KISLIH TLEHBorut Pulko, 2016, doktorsko delo/naloga Opis: V letih od 2002 do 2009 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo (Meranovo) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru proučevali vpliv podlage 'Börner' in še devetih drugih podlag ('Kober 5BB', 'SO4 kl. 31', 'Riparia', 'SO4 kl. 5', '196/17', 'SO4 kl. 102', '41B/72', 'SO4 kl. 15' in 'Kober 5BB kl. 13/5') na nekatere biometrične in fiziološke parametre sorte 'Sauvignon' na kislih tleh.
V času trajanja poskusa je bil največji potencial rodnosti pri podlagi '41B/72', ki je imela v vseh poskusnih letih največji pridelek 3,3 kg grozdja na trs in se je v tem parametru razlikovala od večine podlag. Potrjene so bile tudi razlike v pridelku med leti. Največji pridelek je bil v letu 2003, za 15 % manjši v 2004 ter za 60 % manjši v letu 2005. Tudi podlaga 'Börner' je vplivala na večjo maso pridelka v primerjavi s podlagami '196/17', 'Riparia', 'SO4 kl. 31' in 'SO4 kl. 102'. V primerjavi s standardno podlago 'Kober 5BB' pa ni bilo razlik (p ≤ 0,05). Med podlagami so bile tudi razlike v mehanski sestavi grozdov sorte 'Sauvignon'. Pri podlagi 'Börner' je bila v primerjavi z nekaterimi podlagami večja masa grozda in pecljevine, od 13 do 28 % pa je bila tudi večja masa 100 jagod. Podlage so imele največji vpliv na število in maso pečk v sušnem letu 2003, ko je bilo med njimi največ razlik.
Podlage so imele vpliv tudi na vegetativne parametre sorte 'Sauvignon', razlike v masi suhe snovi rozg pa so bile tudi med leti. Največjo maso suhe snovi rozg je imela podlaga '196/17', ki spada med bujne podlage. Velik vpliv na bujnejšo rast sorte 'Sauvignon' sta imela tudi klona podlage 'SO4' (kl. 5 in kl. 102). Ob upoštevanju manjših razlik v pridelku grozdja, lahko sklepamo, da podlagi 'SO4 kl. 5' in 'SO4 kl. 102' ne spadata med šibke podlage. Glede bujnosti je podlaga 'Börner' primerljiva z večino preizkušanih podlag, bujnejši podlagi sta bili '196/17' in 'SO4 kl. 5', šibkejša pa 'Riparia'. Podlage in leta so vplivala na povprečni delež suhe snovi rozg (49,4 %), pri večini je bil optimalni delež suhe snovi samo v letu 2003. Vrednost Ravazovega indeksa se pri trsih na podlagi 'Börner' ni razlikovala od ostalih podlag. V nobenem terminu podlage niso vplivale na vsebnost N v listih. Podlage so vplivale na intenzivnost barve listov, podlaga 'Börner' se ni razlikovala od ostalih podlag (p ≤ 0,05).
Pri kemijski sestavi grozdnega soka smo ugotovili, da podlaga 'Börner', v primerjavi z ostalimi podlagami, ni vplivala na vsebnost sladkorja, v pH vrednosti, pa se je razlikovala le od podlage '41B/72'. Podlaga 'Börner' je vplivala na manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku v primerjavi s tremi kloni podlage 'SO4' ('SO4 kl. 5', 'SO4 kl. 102' in 'SO4 kl. 15') in podlago 'Kober 5BB kl. 13/5'. V letu 2003 je bila povprečna vsebnost skupnih titracijskih kislin za 25 % manjša kot v letu 2005 in 35 % manjša kot v letu 2002. V primerjavi z nekaterimi podlagami pa je bila manjša tudi vsebnost vinske, jabolčne in citronske kisline. Večjo vsebnost FAN in skupnega dušika v grozdnem soku sorte 'Sauvignon', kot pri podlagi 'Börner' smo ugotovili pri podlagah 'SO4 kl. 102' in '196/17' v vsebnosti prolina pa ni bilo razlik (p ≤ 0,05).
V vseh letih izvedbe poskusa so podlage vplivale tudi na mineralno sestavo grozdnega soka. Pri podlagi 'Börner' je bila manjša vsebnost kalija v grozdnem soku v primerjavi s podlago '196/17', večja vsebnost magnezija v primerjavi z 'SO4 kl. 15' in 'Kober 5BB kl. 13/5' ter manjša vsebnost kalcija v primerjavi s podlago 'Riparia'. Pri podlagi 'Börner' smo ugotovili močno pozitivno korelacijo (r = 0,83; p < 0,001) med vsebnostjo kalija in vsebnostjo skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku. Vsebnost železa v grozdnem soku sorte 'Sauvignon' je bila pri trsih na podlagi 'Börner' večja kot pri podlagah 'Kober 5BB', 'Kober 5BB kl. 13/5' in 'SO4 kl. 15', večja pa je bila tudi vsebnost bakra v primerjavi s podlago 'SO4 kl. 102' (p ≤ 0,05).
Ključne besede: vinska trta, podlaga, 'Börner', rast, pridelek, kakovost, 'Sauvignon', kisla tla
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2842; Prenosov: 248
 Celotno besedilo (2,29 MB) |
2. VPLIV RASTNEGA REGULATORJA CCC NA VEGETATIVNI IN REPRODUKTIVNI RAZVOJ VINSKE TRTE (Vitis vinifera L.)Dušan Mulec, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2004 smo ugotavljali vpliv rastnega regulatorja cikocel (CCC) na vegetativni in reproduktivni razvoj pri sortah 'Renski rizling', 'Sauvignon', 'Rumeni muškat', 'Chardonnay' in 'Modri pinot'. Pri vseh sortah smo ugotavljali število grozdov in maso grozdov (g) na trs, število jagod, maso jagod (g) in maso pecljevine na grozd (g), maso sto jagod (g), število pečk in maso pečk na sto jagod ter vsebnost sladkorja (°Oe). Vsebnost sladkorja smo merili po tretjinah grozda, pri peclju, v sredini grozda in na vrhu grozda. Vpliv CCC na vegetativni razvoj smo ugotavljali z merjenjem dolžine internodijev od 1. do 6. internodija, od 6. do 11. internodija ter od 11. do 16. internodija. Rezultati so pokazali, da uporaba rastnega regulatorja CCC vpliva na vegetativno rast. Pri trikratni uporabi CCC se je izrazito zmanjšala dolžina internodijev, na mehansko sestavo grozdja pa ni imel pomembnega vpliva. Z enkratno uporabo CCC smo vplivali na zvišanje sladkorja, z dvakratno in s trikratno pa na znižanje sladkorja v grozdnem soku.
Ključne besede: vinska trta, rastni regulatorji, CCC, 'Renski rizling', 'Rumeni muškat', 'Chardonnay', 'Sauvignon', 'Modri pinot'
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1501; Prenosov: 91
Celotno besedilo (674,33 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. VPLIV NADMORSKE VIŠINE IN EKSPOZICIJE VINOGRADA NA KEMIJSKO SESTAVO GROZDJA IN VINA SORTE 'SAUVIGNON'Jože Senekovič, 2013, diplomsko delo Opis: V letu 2010 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv nadmorske višine in ekspozicije na fenološke faze, relativno vlago zraka, temperaturo zraka, grozdov in listov, dozorevanje grozdja, pojav sive grozdne plesni, količino pridelka in kemijsko sestavo vina sorte 'Sauvignon'. Meritve smo opravljali na parcelah Keiserberg (486 m, 411 m; 173° južna lega) in Orlica (394 m, 324 m; 130° jugo-vzhodna lega). Na parceli Orlica je bil na zgornji lokaciji hitrejši razvoj listov, socvetij in cvetenje. Na parceli Keiserberg je bil na spodnji lokaciji hitrejši razvoj socvetij, cvetenje pa se je začelo prej na zgornji lokaciji. Temperatura zraka je bila na parceli Keiserberg višja na zgornji lokaciji v sredini dneva (od 12.30 do 15.00) na spodnji lokaciji pa je bila višja v jutranjih in večernih urah. Relativna zračna vlaga je bila večino dneva višja na zgornji lokaciji. V času dozorevanja grozdja je bila vsebnost skupnih titracijskih kislin večja na spodnjih lokacijah obeh parcel. Pojav sive grozdne plesni je bil večji na spodnjih delih obeh parcel. Količina pridelka je bila na parceli Keiserberg večja na zgornji lokaciji.
Ključne besede: Vinska trta, nadmorska višina, ekspozicija, 'Sauvignon'
Objavljeno v DKUM: 03.04.2013; Ogledov: 2546; Prenosov: 168
Celotno besedilo (665,14 KB) |
10. PARAMETRI KAKOVOSTI SORTE 'SAUVIGNON' OD GROZDJA DO VINAJanja Korošec, 2012, magistrsko delo Opis: V letu 2009 smo v laboratoriju za vinarstvo na Katedri za tehnologije, prehrano in vino Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ugotavljali, ali lahko na osnovi določene osnovne kemijske sestave pri spremljanju dozorevanja grozdja sorte 'Sauvignon' pričakujemo optimalne kemijske parametre vina. Poskus smo opravljali v vinogradih vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. V poskusu smo obravnavali sedem vinogradov (A, B, C, Č, D, E in F) na različnih tipih tal in legah. V vsakem vinogradu je bila obravnavana ena vrsta 50-ih trsov. Pri vseh sedmih vinogradih smo izvajali vzorčenje v treh terminih (1, 2 in 3), le v vinogradu B smo opravili še dodatno četrto vzorčenje. Spremljali smo fizikalno-kemijsko parametre zrelosti, potek alkoholne fermentacije mošta in opravili kemijsko analizo mladega vina. Vse fermentacije so potekale do popolnega povretja v enakem času pri posameznem datumu trgatve. Med analiziranimi vinogradi so bile majhne razlike v vsebnosti sestavin mošta in pridelanega mladega vina. Največje vsebnosti skupnega suhega ekstrakta (SSE) so imela pridelana mlada vina prvega vzorčenja z vinogradov A1 (22,41 g/L), B1 (22,89 g/L) in C1 (21,87 g/L). Te vrednosti so bile pri naslednjih vzorčenjih manjše, kar je najverjetneje v povezavi z manjšo vsebnostjo kislin. Le pri dodatnem četrtem vzorčenju so se te vrednosti povečale v vinogradu B4 (23,48 g/L). Zveza med skupnim suhim in sladkorja prostim ekstraktom (SPE) pridelanih mladih vin je znašala 0,93, kar potrjuje statistično zelo visoko značilno korelacijo med omenjenima parametroma v pridelanih vinih. Največje vrednosti pH in SSE smo določili v vinih iz vinograda B. Z vsakim naslednjim vzorčenjem smo imeli tako večje sladkorne stopnje mošta, a manjše vsebnosti SSE v vinu. Samo na podlagi izmerjene sladkorne stopnje ne moremo napovedovati, kakšni bodo kemijski parametri mladega vina. Najboljše rezultate je dal vinograd B, ki se je nahajal na peščenih tleh in jugozahodni legi. Kar potrjuje navedbe, da so ta rastišča najugodnejša za pridelovanje grozdja sorte 'Sauvignon' peščena tla in jugozahodne lege vinograda. Tip tal v naših poizkusih ni vplival na kinetiko alkoholne fermentacije ter sestavo pridelanih mladih vin. Vpliva lahko v povezavi z višjim pH (pri enaki sladkorni stopnji) na večjo fermentacijsko aktivnost kvasovk.
Ključne besede: Dozorevanje grozdja, 'Sauvignon', mošt, vino, kemijska sestava, kinetika fermentacije
Objavljeno v DKUM: 14.06.2012; Ogledov: 4097; Prenosov: 360
Celotno besedilo (2,64 MB) |
