| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Figura, ornamentika in oltarna arhitektura v opusu jožefa holzingerja (1735-1797)
Boštjan Roškar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije z naslovom Figura, ornamentika in oltarna arhitektura v kiparstvu Jožefa Holzingerja (1735–1797) je izpostaviti pomen celovite obravnave sakralnega kiparstva 18. stoletja. Raziskovalci baročnega kiparstva na Slovenskem so se v svojih raziskavah doslej skoraj brez izjeme posvečali zgolj figuraliki, čeprav je večina obravnavanega gradiva sakralnega značaja, zanj pa sta značilna tesna povezanost oziroma prepletanje med figuro, ornamentiko in oltarno arhitekturo; ornamentika figuro dopolnjuje, arhitektura pa predstavlja njeno ozadje. Parcialno obravnavanje oltarnih celot oziroma zgolj figuralike je doprineslo k manjšemu naboru pridobljenih podatkov o avtorstvu, času nastanka ali provenienci. Celostna obravnava umetnin in upoštevanje širšega konteksta sta namreč predpogoja za ustrezne datacije in atribucije, zlasti ob upoštevanju dejstva, da arhivsko gradivo za velik del baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem bodisi ni ohranjeno bodisi ni v razvidu, oziroma je še neobdelano ali neurejeno. Preučevanje opredeljene tematike je bilo najtehtnejše prav na primeru kiparstva Jožefa Holzingerja, saj je njegovo skoraj štiridesetletno kontinuirano kiparsko delovanje zajelo tri slogovna obdobja: pozni barok, rokoko in klasicizem. Številna ohranjena dela iz vseh treh slogovnih obdobij so predstavljala dovolj velik nabor, ki je omogočil, da je študija celostno zajela problematiko in dala rezultate, ki so širše uporabni in prenosljivi na preučevanje drugih kiparjev, nekatere izsledke pa je mogoče uporabiti tudi pri proučevanju slikarskih del. Holzinger se je enako skrbno posvečal kiparsko-figuralnemu delu, ornamentiki in oltarnim ter prižničnim arhitekturam, čeprav slednje niso bile v njegovi domeni v izvedbenem smislu, jih je pa gotovo načrtoval. Iz pregleda stanja raziskav je razvidno, da so se raziskovalci kiparstva 18. stoletja na Slovenskem in v srednjeevropskem prostoru s tematiko ukvarjali parcialno. Večina raziskovalcev se je posvečala samo figuraliki, nekateri samo ornamentiki, zelo redke pa so raziskave oltarnih in prižničnih kulis. Glavni cilj disertacije je sistematična in poglobljena študija baročnega kiparstva na primeru opusa Jožefa Holzingerja. Obsežen, vsebinsko izčrpen in s fotografskim gradivom podprt katalog Holzingerjevih del je bil osnova za vsebinske sklope analitičnega dela disertacije. Holzingerjev opus je bil prvič obravnavan z vidika odnosa med figuraliko, ornamentiko in oltarnimi oziroma prižničnimi celotami, s čimer je disertacija bistveno dopolnila dosedanje obravnave baročnega kiparstva v štajerskem in slovenskem prostoru. Ker je bil velik del raziskav namenjen stilnim spremembam Holzingerjeve figuralike in ornamentike ter prepletanju stilnih smernic, je disertacija poglobila vedenje, zakaj je v izbranem časovnem obdobju prihajalo do prepletanja stilov. Med bistvenimi cilji disertacije je bilo na primeru opusa enega kiparja poglobljeno raziskati in predstaviti ornamentiko, njen izvor, zglede in grafične predloge, ki so jih uporabljali v kiparskih in rezbarskih delavnicah, s čimer je bilo osvetljeno tudi delo drugih kiparjev obravnavanega območja. Pomemben cilj disertacije je bila klasifikacija tipov oltarnih kulis oziroma sistematična opredelitev tipologije pomembnega dela oltarnih celot, ki so bile v dosedanjih raziskavah baročnega kiparstva večinoma zapostavljene. Disertacija je osvetlila tudi doslej povsem prezrt vidik polikromacij. Izpostavljen je delež, ki so ga pri finalizaciji cerkvene opreme imeli slikarji, ki so dali končni videz oltarnim in prižničnim celotam. Obravnavani so tudi naročniki in njihova vloga pri oblikovanju ikonografskih programov cerkvene opreme in njihovi morebitni vplivi na izbor stilnih elementov. Z obravnavo naročnikov kiparskih del Jožefa Holzingerja je bil osvetljen pomen Maribora kot regionalnega kiparskega središča druge polovice 18. stoletja. Prikazano je tudi, kako daleč na območje historične Štajerske in Hrvaške so segla dela mariborskih
Ključne besede: Jožef Holzinger, Štajerska, baročno kiparstvo, oltarna arhitektura, ornamentika, rokoko, klasicizem, 18. stoletje, poslikava, pozlata
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 15; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (28,72 MB)

2.
Medgeneracijska solidarnost v postmoderni družbi
Anja Bogdan, 2021, magistrsko delo

Opis: Čas postmoderne družbe je čas hitrih družbenih sprememb, tempa življenja ter številnih obveznosti, zaradi česar mlade generacije težko usklajujejo svoje obveznosti, starejše pa težko sledijo vsem novostim in spremembam, ki se dogajajo na področju družbenega, tehnološkega in mnogih drugih svetov. Kot posledica značilnosti življenja v tem času, medsebojni odnosi, podpora, solidarnost in sodelovanje še nikoli prej niso bili bolj na preizkušnji kot danes. Namen magistrske naloge je bil preučiti odnos medgeneracijske solidarnosti med otroki (ki se pojavljajo v vlogi staršev) ter njihovimi/partnerjevimi starši (ki se pojavljajo v vlogi starih staršev). V ospredju je vpliv oddaljenosti staršev, pogostost stikov med obema generacijama ter izobrazba staršev na emocionalno, funkcionalno ter strukturno solidarnost. Uporabili smo deskriptivno metodo ter kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Anketo smo izvedli preko spleta (N = 502). Ugotovili smo, da oddaljenost otrok pomembno vpliva na pogostost nudenja pomoči staršem v obliki gospodinjske pomoči in nudenja prevozov ter prejemanja pomoči v obliki varstva otrok s strani staršev v prid tistim, ki so med seboj manj oddaljeni. Prav tako so stiki med otroki in starši zelo pogosti, saj so ti prisotni vsaj enkrat tedensko, pogostejši pa so s strani oseb moškega spola. Otroci od staršev najpogosteje dobivajo pomoč v obliki čustvene podpore, nanjo pa se pogosteje obračajo osebe ženskega spola. Raziskavo smo povezali z aktualnim družbenim dogajanjem – izbruhom epidemije koronavirusa ter ugotovili, da se medgeneracijska solidarnost v tem obdobju v obliki prejemanja in nudenja medsebojne pomoči ni povečala. Rezultati raziskave niso reprezentativni, lahko pa ugotovitve, ki izhajajo iz tega vzorca, uporabimo kot izhodišče za nadgradnjo ali poglobljeno raziskovanje tega področja.
Ključne besede: medgeneracijska solidarnost, solidarnost, postmoderna družba, družina
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 15; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (874,24 KB)

3.
Osamljenost in eskapizem pri gledalcih prenosov v živo
Ana Lubej, 2021, magistrsko delo

Opis: Spletne platforme, ki omogočajo prenos videovsebin v živo, so z razvojem tehnologij postale del vsakdanjika marsikaterega uporabnika svetovnega spleta. Primer take platforme je Twitch, ki svojim uporabnikom omogoča prenos igranja videoiger in drugih dejavnosti v živo. Twitch omogoča interakcijo med »streamerji« (slov. ustvarjalci vsebin) in gledalci. Gledalci se lahko odločijo, da se bodo naročili na streamerjev kanal in mu bodo sledili, redno spremljanje pa omogoča oblikovanje odnosov med streamerji in gledalci. V raziskavi smo raziskali odnos med gledanjem prenosov v živo, osamljenostjo, eskapizmom, subjektivnim blagostanjem, občutkom virtualne skupnosti na eni strani ter anksioznostjo, depresivnostjo in stresom na drugi strani. Vzorec raziskave je zajemal 485 udeležencev, starih med 18 in 55 let. Udeleženci so v povprečju prenose v živo spremljali 20,86 ur, v razponu od 1 ure do 150 ur. Za namen raziskave so udeleženci izpolnili vprašalnike UCLA, DASS-21, SOVC, SWLS in lestvico eskapizma. Ugotovili smo, da so tisti posamezniki, ki tedensko veliko svojega časa namenijo spremljanju prenosov v živo, tudi bolj osamljeni in poročajo o nižjem subjektivnem blagostanju. Nadalje smo ugotovili, da se spremljanje prenosov v živo na Twitchu pozitivno povezuje z odmikanjem od sebstva, ne pa tudi z razširjanjem sebstva. Udeleženci, ki poročajo o močnejšem občutku virtualne skupnosti, se v doživljanju občutkov osamljenosti pomembno razlikujejo od udeležencev, ki poročajo nasprotno. Tisti uporabniki Twitcha, ki poročajo o pogostejšem doživljanju občutkov depresivnosti, prav tako poročajo o nižjem zadovoljstvu z življenjem. Prav tako smo ugotovili, da je pri uporabnikih Twitcha stopnja subjektivnega blagostanja manjša pri tistih posameznikih, ki gledajo prenose v živo in hkrati poročajo o stresu, anksioznosti, ali depresivnosti, kot pri posameznikih, ki ne poročajo o tem. Potrebne so še nadaljnje raziskave, ki bi preučile dejavnike, ki vplivajo na problematično spremljanje prenosov v živo, oziroma dejavnike, ki pozitivno vplivajo na uporabnike Twitcha. Te raziskave bi lahko prispevale k načrtovanju možnih intervencij oziroma k nudenju pomoči tistim uporabnikom Twitcha, ki pogosto doživljajo občutke anksioznosti, depresivnosti in stresa, so osamljeni oziroma poročajo o nizkem zadovoljstvu z življenjem.
Ključne besede: prenosi v živo, eskapizem, osamljenost, blagostanje
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 18; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Učinki pandemije covid-19 na nemško besedišče - analiza novo nastalih evfemizmov v sodobnem zgodovinskem kontekstu
Dorian Penšek-Rader, 2021, diplomsko delo

Opis: Pandemija Covid-19 je prizadela številna družbena področja družbe. Tudi v nemškem jezikoslovju so spremembe v besedišču očitne že vse od pomladi leta 2020. Na eni strani so te strukturne spremembe v nemškem jeziku elementarne, saj ustvarjajo nove možnosti poimenovanja za novo nastale zdravstvene skrajnosti. Po drugi strani pa jih je mogoče uporabiti tudi kot orodje politične taktike ali načrtovanega oblikovanja mnenj. Diplomsko delo se torej osredotoča na novo nastale evfemizme in disfemizme, ki so nastali kot posledica pandemije Covid-19. Jezikovno vrednotenje torej poteka le na ravni omenjenih retoričnih sredstev in izključuje vrednotenje in analizo, ki bi potekala v okviru analize neologizma. Poleg tega so predstavljeni primeri evfemizma ločeno in zato niso predmet diskurzivnega ali etičnega konteksta. Zgodovinsko spremljanje evfemizmov je v seminarski nalogi izvedeno le s pomočjo besedne krivulje (jezikovno orodje, vrednotenje podatkov z računalniško vodenim pregledom korpusa), ki naj bi ponazorilo pogostost v časovni perspektivi v primeru evfemizma. Opažanja, ki sem jih med preiskavami podal, lahko povzamemo na naslednji način: Večina navedenih primerov prikaže začetek evfemizma, saj vsebuje vse funkcije, ki sta jih navedla Leinfellner in Luchtenberg. Kljub temu je obdobje, v katerem se jeto besedišče lahko razvilo, jezikoslovno gledano zelo kratko. Zato je potrebno počakati kako dolgo bo trajala pandemija Covid-19, da se bodo lahko prepoznali končni učinki pandemije na novonastalo nemško besedišče.
Ključne besede: Covid-19 pandemija, pandemija, nemško besedišče, evfemizmi, novonastale besede, pandemija, Luchtenberg, Leinfellner
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 15; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

5.
Korelacija med kulturnim kapitalom in učenjem tujega jezika angleščine
Jerneja Breznik, 2021, magistrsko delo

Opis: V zaključnem magistrskem delu je obravnavana korelacija med kulturnim kapitalom in učenjem tujega jezika angleščine. Naloga vsebuje dva sestavna dela. Prvi se ukvarja s teoretičnim ozadjem vezanim na koncept kulturnega kapitala. Poleg tega je poudarek na učenju angleškega jezika ter drugih faktorjih, ki poleg kulturnega kapitala vplivajo na uspešno osvajanje tujega jezika Angleščine. Drugi sestavni del obsega predstavitev ter interpretacijo rezultatov praktičnega dela. Slednji sloni na analizi rezultatov ankete, ki je bila izvedena v okviru pouka angleščine pri učencih 7., 8., in 9. razreda osnovne šole. Primarni cilj zaključnega dela je ugotoviti, ali med kulturnim kapitalom in učenjem angleškega jezika obstaja pozitivna korelacija. Na podlagi številnih obstoječih raziskav iz področja kulturnega kapitala v povezavi z izobraževanjem predvidevamo, da pozitivna korelacija obstaja. Kljub številnim raziskavam o vplivu kulturnega kapitala na uspeh v izobraževanju še doslej ni bilo študije, ki bi se podrobneje ukvarjala med povezavo kulturnega kapitala v povezavi z učenjem tujega jezika. Cilj je ugotoviti, kako močna je ta povezava ter ali se razlikuje od splošne povezave med kulturnim kapitalom in šolskim uspehom.
Ključne besede: Bourdieu, kulturni kapital, angleščina, tuji jeziki, izobraževanje
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 14; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
Preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli: analiza pisnih preizkusov za angleščino in nemščino
Barbara Benedik, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsak učitelj začetnik se pri sestavljanju pisnega preizkusa za preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v praksi srečuje s številnimi vprašanji: od vprašanj, ki se nanašajo na oblikovno, kvantitativno, vsebinsko in kvalitativno zasnovo ter merske karakteristike. V magistrski nalogi smo na ta vprašanja iskali odgovore in z analizo pisnih preizkusov ugotavljali, kako v srednji šoli poteka pisno preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika angleščine in nemščine na ravni od A1 do B1 oz. B2. Za osvetlitev procesa učenja tujega jezika v kontekstu institucionalnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja smo se v teoretičnem delu posvetili terminološkemu aparatu s tega področja, predstavili tako različne namene, funkcije, vplive, vrste in oblike preverjanja oz. ocenjevanja znanja kot tudi najpomembnejše merske karakteristike ter se nadalje osredotočili na pisne preizkuse, načine preverjanja posameznih jezikovnih spretnosti oz. zmožnosti in najpogostejše tipe nalog, namenjene preverjanju oz. ocenjevanju znanja rabe jezika, ter opisali njihove prednosti in slabosti. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako v praksi poteka preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, zato smo v empiričnem delu s kvantitativno, deskriptivno in primerjalno analizo s štirih različnih tematskih vidikov obravnavali naključno zbrane pisne preizkuse za preverjanje znanja angleškega in nemškega jezika. Rezultati analize so pokazali, da so pisni preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje angleščine v osnovi primerljivi s pisnimi preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje znanja nemščine. Magistrska naloga je omogočila boljši vpogled v potek pisnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja tujega jezika na sekundarni stopnji izobraževanja. Na podlagi analitičnih dognanj podaja splošne ugotovitve in zanje skladno s teorijo dodaja tudi priporočila stroke, kar lahko učiteljem tujega jezika v srednji šoli služi kot izhodišče oz. za (samo)refleksijo priprave pisnega preizkusa znanja tujega jezika.
Ključne besede: pisno preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, sestavljanje pisnega preizkusa, zasnova pisnega preizkusa za angleščino in nemščino, primerjava angleških in nemških pisnih preizkusov, kvantitativna deskriptivna in primerjalna analiza.
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 15; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

7.
»Bazinga!« Razvoj humorja v izbranih epizodah humoristične serije veliki pokovci
Silvija Repas, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na humor v priljubljeni ameriški nanizanki Veliki pokovci. Delo je vsebinsko razdeljeno na dva dela: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu naloge so vključene različne definicije in najbolj tradicionalne teorije o humorju. Predstavljeni so tudi najbolj tipične šale glede na vsako teorijo: teorija superiornosti (šale, ki napadajo »tarče«), teorija neskladnosti (besedne igre) in teorija olajšave (šale z vključenimi tabu temami). Za namen raziskave smo se osredotočili na teorijo humornih tehnik, ki se delijo v 4 večje skupine: jezik, logičnost, identiteta in pa dogajanje. Tipologija nam je pomagala pri identifikaciji šal v raziskovalnem vzorcu. Empirični del predstavlja analizo šal v 3 epizodah, vzetih iz različnih sezon omenjene serije. Ker smo želeli raziskati, kako razvoj likov vpliva na humor, smo se odločili za analizo epizode iz 1., 6. in 12. sezone, ki je bila tudi zadnja sezona izbrane serije. Za analizo in interpretacijo le-te so bili uporabljeni kvalitativni in kvantitativni pristopi. Ugotovili smo, da se je humor spreminjal skupaj z razvojem likov: osebe so se sicer razvijale počasi ter so tekom sezon notranje rasle in se zapletle v različne odnose, kar je bila podlaga za manjše spremembe v vrsti uporabljenih šal. Rezultati so pokazali, da se je število šal v kasnejših epizodah povečalo (epizoda iz 1. sezone je vsebovala najmanjše število šal, le-te pa so bile v osnovi povezane z rabo jezika).
Ključne besede: Humor, teorije humorja, humorne tehnike, ameriška nanizanka, Veliki pokovci
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 14; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

8.
Izzivi sodobnega delovnega okolja
Matej Magdalenić, 2021, magistrsko delo

Opis: Uspešnost upravljanja človeških virov in prilagajanje sodobnemu svetu sta osnovi uspešne organizacije. Zato je treba zaposlene ne samo spoštovati in ceniti, temveč se jim tudi prilagajati z ustvarjanjem delovnega okolja, v katerem bodo ljudje uspevali in bo fleksibilno v taki meri, kot si bodo ljudje želeli. Delovno okolje mora postati sodobno ne glede na vrsto dela, ki ga izvajajo zaposleni, saj je njegova vrednost tretjina človekovega življenja in zato je še kako pomembno, da bo pozitivno vplivalo na življenja ljudi. Sodobno delovno okolje je še neopredeljeno in slabo raziskano področje managementa človeških virov, prav tako izzivi, ki izhajajo iz tega področja. V domači in tuji literaturi se raziskave omejujejo le na posamezne dele delovnega okolja, kot so npr. raziskave dela na daljavo, zdravega delovnega okolja ipd. V znanstveni sferi pa ne zaznavamo prave opredelitve sodobnega delovnega okolja in kaj v to poimenovanje spada. Zato smo v magistrsko delo vključili vse dejavnike, ki so pomembni in ključni, da lahko neko delovno okolje poimenujemo sodobno delovno okolje, primerno današnjemu času. Namen magistrskega dela je s teoretičnimi izhodišči opredeliti sodobno delovno okolje, ki bo temelj razumevanja sodobnega okolja in bo služil za nadaljnje raziskave te zasnove delovnega okolja. Raziskovalni del magistrskega dela je namenjen iskanju odgovorov na izzive, s katerimi se srečujejo zaposleni v sodobnem delovnem okolju, zato smo v raziskavo uvrstili več pomembnih dejavnikov, ki odkrivajo različne izzive zaposlenih v sodobnem delovnem okolju. Med te dejavnike spadajo: delovno okolje, sodoben oz. fleksibilen delovni čas, socialna izolacija, delovni prostori v sodobnih ureditvah dela, finančne razmere zaposlenih, nadzor nad zaposlenimi na daljavo, digitalizacija delovnega okolja in doživljanje delovnega stresa ter konfliktov v sodobnem delovnem okolju. Posamezne dele oz. izzive sodobnega delovnega okolja smo merili z več trditvami, za katere so zaposleni ocenjevali svoje strinjanje z njimi. Za izvedbo raziskave smo v vzorec uvrstili zaposlene, ki so del sodobnega delovnega okolja, oz. smo se glede na pomanjkanje konstrukta sodobnega delovnega okolja v Sloveniji osredotočili na zaposlene, ki delo opravljajo v sodobnih ureditvah dela (delo od doma, na daljavo in hibridno) in so tako del sodobnega delovnega okolja. Zbiranje podatkov je potekalo s spletno anketo, ki je vključevala 475 zaposlenih, od tega jo je v celoti izpolnilo 243 zaposlenih (ostalo so bili neuspešno rešeni oz. nerešeni vprašalniki). V raziskavi smo pri preverjanju hipotez ugotovili, da obstaja statistično značilen pozitiven vpliv sodobnega delovnega okolja na finančni položaj zaposlenih v takem okolju (hipoteza H1). Na področju socialne izolacije in fleksibilnosti delovnega časa smo ugotovili, da obstaja statistično značilen pozitiven vpliv fleksibilnosti delovnega časa na občutek socialne izoliranosti zaposlenih v sodobnem delovnem okolju (hipoteza H2). Pri preverjanju hipoteze H3 smo ugotovili statistično značilen pozitiven vpliv digitalizacije na delovne prostore zaposlenih v sodobnem delovnem okolju. Pri hipotezi H4 smo preverjali, ali so zaposleni ženskega spola v sodobnem delovnem okolju dovzetnejši za delovni stres kot pa zaposleni moškega spola, in ugotovili, da ne obstaja bistvena razlika med zaposlenimi ženskega spola in zaposlenimi moškega spola v dovzetnosti za delovni stres v sodobnem delovnem okolju. Pri obeh spolih je delovni stres v sodobnem delovnem okolju prisoten v manjši meri. S hipotezo H5 smo preverjali, ali zaposleni, ki so starejši od 41 let, uspešneje uravnavajo poklicno in zasebno življenje v sodobnem delovnem okolju kot pa mlajši od 41 let. Ugotovili smo, da ne obstaja bistvena razlika med zaposlenimi, ki so starejši od 41 let, in zaposlenimi, ki so mlajši od 41 let, v uspešnosti uravnavanja poklicnega in zasebnega življenja v sodobnem delovnem okolju, saj oboji uspešno uravnavajo ta dva vidika življenja v sodobnem delovnem okolju.
Ključne besede: Sodobno delovno okolje, delovni čas, zdravo delovno okolje, sodobne ureditve dela, fleksibilno delovno okolje.
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

9.
Odnos do večjezičnosti med večjezičnimi ljudmi na območju Lendave
Erik Horvat, 2021, diplomsko delo

Opis: Iskanje in negovanje harmonije med različnimi narodi ima v Prekmurju ključno vlogo. Krivice, ki so se nam morda zgodile v preteklosti, moramo pustiti za seboj, saj ovirajo razvoj naše, že tako maloštevilne skupnosti. Z vidika prihodnosti vseh narodov, ki živijo v Prekmurju, je sodelovanje in zastavljanje skupnih ciljev odločilen korak. Namen diplomske naloge je ugotoviti samorazlikovanje Lendavčanov, ki so odraščali v dveh ali več jezikih. Poudarek je na analizah, epizodah, izkušnjah, biografijah prizadetih in njihovih osebnih spominih, ki so povezani z več identitetami in jeziki. S pomočjo dvojezičnih ljudi se izvede empirična študija. Razmerje med identiteto in jezikom bo prikazano s konkretnimi primeri. Izpostavljeni bodo izvorni jeziki in njihov prestiž v postopkih identifikacij prebivalstva. Teoretični del prikazuje teorije / premisleke o izrazih in konceptih večjezičnosti, kjer bodo izrazi večjezičnost najprej razloženi s sociološkega vidika, da jih lahko postavimo v kontekst jezika. Nato sledi praktični del diplomske naloge, ki s pomočjo intervjujev pokaže subjektivni vpogled v jezik in identiteto ter jih nato poveže s teoretičnim delom. Po dobljenih rezultatih se pripravijo sklepi, zlasti glede jezikovnega izobraževanja in jezikovne politike. Upam, da bom s tem delom malo prispeval k boljšemu razumevanju in zavedanju pomembnosti večjezičnosti in njegovega vpliva na človekovo življenje.
Ključne besede: Lendava, večjezičnost, dvojezičnost v šolah, tuji jeziki, delo v tujini.
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (903,22 KB)

10.
Analysis of flocculation/flotation as wastewater pretreatment
Julia Olmedo Gomez, 2021, diplomsko delo

Opis: The purpose of this bachelor thesis is to optimize pretreatment of a wastewater from cosmetic industry. The current cleaning process in industry consists of two steps, namely i) AOP (Advanced Oxidation Process), and ii) flocculation/flotation (FF). However, as the HEM (n-Hexane Extractable Materials) decreases the efficiency of the AOP process by heavily blocking the light to penetrate in the wastewater to be cleaned, a first FF in acid environment is introduced in the process as pretreatment. The parameters that were varied to carry out the optimization were i) Fe2(SO4)3 content added in first FF and, ii) H2O2 content. To precise, JAR tests werecarried out to make the FF and the sample was put in a 1.8 L reactor and subjected to UV light in the AOP treatment. For the better distribution of the H2O2 and Fe2(SO4)3 addition to the cleaning process the design of experiment was used. The HEM measured wascarried out according to standard method “United States Environmental Protection Agency (EPA), Method 1664, Revision B: n-Hexane Extractable Material (HEM; Oil and Grease) and Silica Gel Treated n-Hexane Extractable Material (SGT-HEM; Non-polar Material) by Extraction and Gravimetry”. We found that the percentage of removal is very high, it goes from 96.3% till more that 99.9%. In average, with this new first FF, the percentage of removal is 98.61% which represents a very high enough removal rate of HEM to achieve the WW disposal limits in most cases. Only 3 out of 9 experiments exceeded the emission limit of 100 mg/L of HEM due to the type of surfactant, which we can conclude it has a strong influence in the removal of HEM.
Ključne besede: AOP, n-hexane extractable material, wastewater pretreatment, flocculation/flotation
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici