| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv cirkuških veščin na socialno-čustveno področje učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole : magistrsko delo
Nastja Fekonja, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv cirkuških veščin na socialno-čustveno področje osnovnošolskih otrok. V teoretičnem delu smo opredelili značilnosti socialno-čustvenega razvoja v obdobju drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, opisali začetke in razvoj cirkusa v preteklosti, opredelili cirkuško pedagogiko in z njo povezano stanje v svetu ter v Sloveniji, opisali kompetence cirkuških pedagogov, definirali cirkuško dlan, opredelili različne oblike cirkusa, delitev cirkuških veščin ter nekatere tudi opisali. Dotaknili smo se tudi socialnih, emocionalnih in fizičnih pozitivnih učinkov cirkuških dejavnosti. V empiričnem delu smo na Osnovni šoli Kapela izvedli eksperimentalno raziskavo, ki je bila sestavljena iz devetih cirkuških srečanj, ki so bila večinoma izvedena v spletni obliki. V eksperimentalno študijo je bilo vključenih šest udeležencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ocenjevalne lestvice in polstrukturiranega intervjuja s starši udeležencev. Anketni vprašalnik in polstrukturirani intervju s starši po koncu cirkuških srečanj sta pokazala, da so se pri nekaterih posameznikih izboljšale komunikacija, vztrajnost ali koncentracija, prav tako so udeleženci cirkuška srečanja zapuščali z nasmejanimi obrazi. Vsi udeleženci so menili, da bi še nadaljevali s cirkuškimi srečanji, kar lahko vidimo kot dodatno priložnost, da se okrepi cirkuške aktivnosti v slovenskem šolskem prostoru.
Ključne besede: cirkus, cirkuška pedagogika, cirkuške veščine, socialno-čustven razvoj
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

2.
Motives of retirement-aged workers and the importance of doing, being, becoming, and belonging : a systematic review of qualitative studies
Urša Bratun, Eric Asaba, Joca Zurc, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: Although extended work activity is often associated with active and healthy ageing, it meets with a polarized response. Studying workers’ lived experience may provide important insights into their motives for working beyond typical retirement age. Objective: This systematic review aims to explore why people who could retire continue to work and applies the dimensions of doing, being, becoming, and belonging to describe prolonged participation in work. Methods: Our search strategy followed the guidelines of the Centre for Reviews and Dissemination (CRD, Citation2009). Original studies were identified from databases CINAHL, Web of Science, Business Source Premier, ERIC, and ProQuest. Data were analyzed from the perspective of doing, being, becoming, belonging. A thematic synthesis was applied to summarize key motives. Results: Eleven qualitative studies met the inclusion criteria and achieved the quality criteria of the The Qualitative Assessment Research Instrument. Eight motives were identified that were associated with extrinsic and intrinsic motivational factors. Health was a theme of salience and was both a prerequisite for work and an important motivator in itself. The dimensions of doing, being, becoming, belonging emerged in the description of workers’ motives and formed an interwoven selection of motives that included achievement, positive relationships, helping others, and enjoying work. Conclusion: Retirement-aged workers appear to be a poorly represented population in the scientific literature on work motives. The main findings indicate that workers who prolong labour activity experience work as much more than the act of ‘doing’ or acquiring additional financial resources. This urges us to include the dimensions of ‘being, becoming, belonging’ into contemporary age management.
Ključne besede: occupational therapy, active ageing, healthy ageing, incentives, work activity
Objavljeno v DKUM: 01.08.2023; Ogledov: 248; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Doživljanje stresa v času izobraževanja na daljavo in njegov vpliv na učno uspešnost pri študentih pedagogike : magistrsko delo
Urška Žižek, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil raziskati, kako so študenti pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru doživljali stres v času izobraževanja na daljavo v obdobju epidemije covida-19 in kako je doživljanje stresa vplivalo na njihovo učno uspešnost ter ali obstajajo razlike med študenti glede na stopnjo študija. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opredelimo dejavnike, vrste in posledice stresa ter strategij spoprijemanja z njim. V drugem delu pozornost posvetimo izobraževanju na daljavo. Osredotočimo se na strategije učenja na daljavo, prednosti in slabosti izobraževanja na daljavo ter potek izobraževanja na daljavo v času epidemije covida-19. Posvetimo se tudi značilnostim učne uspešnosti študentov in vplivu stresa nanjo. Empirični del magistrskega dela temelji na empirični kvantitativni raziskavi, izvedeni z metodo anketiranja s pomočjo strukturiranega pisnega vprašalnika. Nanj je odgovorilo 54 študentov pedagogike prve in druge stopnje študija. Na osnovi odgovorov študentov zaključujemo, da so bili v času izobraževanja na daljavo izpostavljeni negativnemu stresu, ki je trajal kratkoročno. Kazal se je predvsem z emocionalnimi in mentalnimi znaki, ki so jih študenti obvladovali z različnimi strategijami, najpogosteje z načrtovanjem časa ali izdelavo časovnega razporeda dela ter s krepitvijo pozitivnih misli. Raziskava pokaže boljšo učno uspešnost v času izobraževanja v živo ter pokaže, da je stres vplival na učno uspešnost v času izobraževanja na daljavo, predvsem pri študentih na prvi stopnji visokošolskega študija.
Ključne besede: stres, covid-19, učna uspešnost, študenti, izobraževanje na daljavo, učenje na daljavo, e-izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 343; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

4.
Akademska uspešnost študentov pedagoških smeri med epidemijo covid-19: primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živo : primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živo
Martina Jazbec, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil primerjati akademsko uspešnost študentov med študijem na daljavo v času epidemije COVID-19 in v obdobju po epidemiji, ko se je študijski proces izvajal v živo. V ospredju naše raziskave je bila pogostost uporabe različnih učnih metod ter oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo v obdobju epidemije COVID-19. Zanimale so nas tudi prednosti in slabosti študija na daljavo po mnenju študentov ter za katere vplive so bili mnenja, da so v največji meri vplivali na njihov akademski uspeh med študijem na daljavo ter študijem v živo. Z empirično raziskavo na vzorcu 105 študentov treh največjih javnih univerz, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru ter Univerze na Primorskem smo ugotovili, da so imeli študentje statistično pomembno višji akademski uspeh v študijskem letu 2021/2022, kot v študijskem letu 2020/2021. Študentje so imeli višji akademski uspeh, kadar je večji del študijskega procesa potekal v živo. Preučili smo tudi pogostost uporabe učnih metod ter učnih oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo. Statistično pomembnih razlik v uporabi različnih učnih metod ter učnih oblik dela nam ni uspelo ugotoviti. Na akademski uspeh posameznikov je po mnenju študentov v največji meri vplivala količina časa, ki so ga namenili študijskim obveznostim ter njihove kognitivne sposobnosti. Študentje so največje prednosti študija na daljavo videli v časovnih in finančnih prihrankih. Pri negativnih vidikih študija na daljavo pa je bila v ospredju omejitev stikov.
Ključne besede: študentje, študij, COVID-19, učne oblike dela, učne metode dela
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 266; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Stališča visokošolskih profesorjev do vključevanja študentov s posebnimi potrebami in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu : magistrsko delo
Gregor Lešnjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Število študentov s PP se v Sloveniji povečuje. To kažejo podatki, pridobljeni s strani Univerz v Mariboru in Ljubljani. V Mariboru se je med leti 2016 in 2020 število študentov s PP povečalo za več kot 188 %, v Ljubljani pa za več kot 124 %. S tem se povečuje potreba profesorjev po dodatnem znanju s področja PP. S pomočjo prilagojenega vprašalnika smo opravili raziskavo med visokošolskimi profesorji na petih fakultetah Univerze v Mariboru. Raziskovali smo razlike v stališčih visokošolskih profesorjev glede na njihov spol, študijski program in njihovo vključenost v usposabljanje s področja PP in izvajanja prilagoditev. Ugotovili smo, da imajo visokošolski profesorji pozitivna stališča do vključevanja študentov s PP in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu. Raziskava je pokazala statistično značilne razlike med profesoricami in profesorji v stališčih do vključevanja, uspešnosti in zagotavljanja prilagoditev. Profesorji na naravoslovnih študijskih programih gojijo bolj negativna stališča do študentov s PP kot profesorji na družboslovnih programih. Raziskava je pokazala pomembnost dodatnega usposabljanja s področja PP. Tisti, ki se niso dodatno usposabljali, so se namreč statistično značilno bolj strinjali s tem, da študenti s PP ovirajo vzgojno-izobraževalno delo v predavalnici. Rezultati raziskave kažejo, da se morajo visokošolski profesorji nenehno izobraževati na področju PP.
Ključne besede: študenti s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, stališča, prilagoditve.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 358; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

6.
Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli : magistrsko delo
Jakob Slavič, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati pogled učiteljev na otrokovo oblikovanje narodne zavesti in vlogo folklornega udejstvovanja pri razvijanju le-te. Posebno pozornost smo namenili vsebinam učnih načrtov posameznih predmetov osnovne šole, folklornemu udejstvovanju na osnovnih šolah in pojmovanju narodne zavesti s strani učiteljev. Teoretični del magistrskega dela zajema opredelitev pojma narod in narodna zavest, ki sovpada tudi s pojmovanjem kulture, s tem pa smo se dotaknili tudi folklore, oziroma ljudskega izročila. Rezultati temeljijo na kvalitativni vsebinski analizi, pri čimer smo podatke pridobili s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z učitelji osnovnih šol, ki so bili ob tem tudi vodje folklornih skupin in krožkov. Hkrati smo opravili tudi analizo vsebine folklornih vsebin v učnih načrtih osnovne šole. Ugotavljamo, da se ljudsko izročilo pogosteje pojavlja pri osnovnošolskih predmetih: družba, spoznavanje okolja, slovenščina, tudi glasbena umetnost in zgodovina, vendar je uresničevanje vsebin omenjenih odvisno predvsem od samoiniciative učiteljev. Izsledki analize prikazujejo pomembno vlogo folklornega udejstvovanja pri vzpodbujanju in razvijanju otrokove narodne zavesti, kar se kaže tudi pri (vzgojno-izobraževalnih) razlikah med učenci, ki se udejstvujejo v folklornih dejavnostih, in drugimi učenci. Predlagali bi možne izboljšave v šolskih učnih načrtih in šolskem procesu na področju folklornega udejstvovanja v osnovni šoli. Posledično smo v raziskovalno nalogo zajeli možnosti medpredmetnega povezovanja na folklornem področju in oblikovanje izbirnega predmeta – Folklora.
Ključne besede: folklora, kulturna dediščina, ljudsko izročilo, narodna zavest, učni načrti osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 476; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
Vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete na slovensko-madžarskem območju Prekmurja : magistrsko delo
Kaja Mujdrica, 2022, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna je vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov na dvojezičnem območju Prekmurja. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opredelimo temeljne pojme, ki se navezujejo na temo, osredotočimo se na dvojezično šolstvo na območju Prekmurja, pozornost pa namenimo tudi vlogi šole pri spodbujanju narodne identitete učencev in povezavi športa z narodno identiteto. Pri tem izpostavimo, kakšne možnosti nudi pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov predmet šport. Empirični del magistrskega dela temelji na kvantitativnih in kvalitativnih podatkih, ki so bili pridobljeni s pomočjo spletnega vprašalnika, s pomočjo katerega smo dobili odgovore 152 učencev in dijakov dvojezičnih osnovnih in srednjih šol, in delno strukturiranih intervjujev, ki so bili izvedenimi s šestimi učitelji, ki poučujejo predmet šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju. Na osnovi stališč učencev in dijakov ter učiteljev zaključujemo, da se pri predmetu šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju spodbuja in utrjuje slovenska narodna identiteta. Na to pomembno vpliva sporazumevanje, ki poteka pretežno v slovenskem jeziku, in dejavnosti, ki so načrtno ali prek prikritega kurikuluma vključene v poučevanje predmeta šport. Nenazadnje ima tudi večina anketiranih učencev in dijakov slovensko narodno identiteto. Čeprav rezultati pričajo v korist spodbujanja slovenske narodne identitete, pa raziskava vseeno pokaže odprtost do tega, da tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti pri predmetu šport ohranjajo in utrjujejo lastno narodno identiteto. Raziskava potrdi, da je na dvojezičnem območju v Prekmurju prisotno sožitje med pripadniki različnih narodnosti, kar se kaže tudi pri predmetu šport.
Ključne besede: narodna identiteta, predmet šport, dvojezično šolstvo, madžarska manjšina
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 449; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

8.
Vpliv šolanja na daljavo na gibalno aktivnost učencev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole v obdobju epidemije COVID-19 : magistrsko delo
Samantha Sever, 2022, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Gibalna aktivnost učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja pripomore k telesnemu in duševnemu zdravju ter pozitivno vpliva na učno uspešnost otrok. Cilj: Poučiti, kakšno je stanje gibalne aktivnosti otrok v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju v času epidemije v Sloveniji, kakšna so njihova stališča do gibalne aktivnosti ter koliko je epidemija in posledično šola na daljavo prispevala h gibalni aktivnosti učencev. Metode: Delo temelji na empirični raziskavi kvantitativne anketne metodologije, z naključno metodo vzorčenja. Raziskava je zajela 198 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Podatke smo zbirali s strukturiranim vprašalnikom. Analiza podatkov je bila opravljena s hi-kvadrat testom, t-testom za neodvisne vzorce, kontingenčnimi tabelami in multiplo linearno regresijo. Rezultati: Večina učencev (74,1 %) drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja se je z gibalno aktivnostjo v času epidemije, ko je šolanje potekalo na daljavo ukvarjala 5- do 7-krat na teden. Učenci, ki so se z gibalno aktivnostjo ukvarjali zelo pogosto, so dosegali tudi boljši učni uspeh. Razprava: Raziskava je pokazala, da se velika večina učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja redno giblje in izpolnjuje priporočila WHO glede izvajanja gibalne aktivnosti. Epidemija ni bistveno posegla v rednost gibalne aktivnosti glede na priporočila. Pomanjkljivosti so bile opažene pri organizirani gibalni dejavnosti, saj se jih večina učencev ni udeleževala. 
Ključne besede: telesna aktivnost, druga triada, osnovnošolsko izobraževanje, epidemija, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 572; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
Vloga in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovni šoli : magistrsko delo
Nina Horvat, 2022, magistrsko delo

Opis: Kritično mišljenje je pomembna veščina modernega sveta in ključna veščina sodobnega izobraževanja, katerega težnja naj bili bi vedoželjni, razmišljujoči učenci z željo po učenju in radovednosti. Pričujoče magistrsko delo osvetljuje vlogo in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovnih šolah. Osredotočili smo se na svetovalne delavce podravskih osnovnih šol. Empirično raziskavo smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika izvedli na vzorcu oseminpetdesetih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se na samooceno kritičnega mišljenja med svetovalnimi delavci, pomen, ki ga pripisujejo izobraževanjem in izpopolnjevanjem o kritičnem mišljenju, načine vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev in področja dela preko katerih posredno ali neposredno vključujejo kritično mišljenje. Raziskava je pokazala, da ne obstajajo razlike pri vključevanju kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti svetovalnih delavcev in izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na njihove delovne izkušnje. Nasprotno pa smo ugotovili obstoj razlik v lastnih izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na vključevanje kritičnega mišljenja pri učencih. Odkrili smo nekatere srednje močne povezanosti med dejavnostmi namenjenimi lastnemu razvijanju kritičnega mišljenja in načini vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev. Prav tako smo odkrili nekatere srednje močne povezanosti med področji dela, preko katerih svetovalni delavci spodbujajo kritično mišljenje, in pogostostjo vključevanja kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti.
Ključne besede: kritično mišljenje, šolska svetovalna služba, spodbujanje in razvijanje kritičnega mišljenja
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 489; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

10.
Predšolski otrok med gibalno aktivnostjo in mobilnimi napravami : magistrsko delo
Ingrid Marovič, 2022, magistrsko delo

Opis: Sodobne raziskave kažejo, da pogostost uporabe mobilnih naprav med predšolskimi otroki strmo narašča, pogostost gibalne aktivnosti pa se zmanjšuje, kar lahko negativno vpliva na njihov razvoj in zdravje. V teoretičnem delu smo obravnavali vpliv gibalne aktivnosti in (prekomerne) uporabe mobilnih naprav na otrokov razvoj v predšolskem obdobju, posebno pozornost pa smo posvetili tudi vlogi družine in zgledu staršev, ki ga imajo pri tem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med 519 materami štiri-, pet- in šestletnih predšolskih otrok. Ugotovili smo, da je bila le dobra polovica predšolskih otrok v našem vzorcu po poročanju njihovih mater gibalno aktivna vsak dan. Dečki so bili pogosteje gibalno aktivni kot deklice, pogostost gibalne aktivnosti pa je s starostjo otrok upadala. Sedmina otrok je mobilne naprave uporabljala prekomerno in tako že samo z uporabo mobilnih naprav presegala smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o priporočenem času uporabe vseh digitalnih naprav v predšolskem obdobju. Gibalno aktivnejši otroci so manj pogosto uporabljali mobilne naprave. Otroci gibalno aktivnejših mater so bili tudi sami gibalno aktivnejši. Mobilne naprave so pogosteje uporabljali otroci, katerih matere so jih tudi same uporabljale pogosteje. Na podlagi dobljenih rezultatov smo v sklepnem delu magistrskega dela podali smernice za ozaveščanje staršev o vplivu gibalne aktivnosti in uporabe mobilnih naprav na razvoj predšolskih otrok ter možnosti za nadaljnje, bolj poglobljeno raziskovanje obravnavane tematike.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, mobilne naprave, vloga družine, zgled staršev
Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 1050; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici