Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Humor je pogosto močno vezan na specifične značilnosti jezika in kulture. Poleg tega je njegovo doživljanje in vrednotenje izrazito subjektivno, saj ima vsakdo svojstven smisel za humor, zato je njegovo prevajanje za prevajalca poseben izziv. Magistrsko delo temelji na predpostavki, da lahko preučevanje humorja pozitivno vpliva na ohranitev humorja v prevodu. Cilji dela so spoznati in razčleniti humor v izvirniku, analizirati humor v prevodu ter primerjati humor v izvirniku in v prevodu. Teoretični obravnavi te teme sledi analiza humorja in njegovega prevoda v humoristični nanizanki Sodobna družina. Raziskovalni vzorec vsebuje 25 epizod Sodobne družine in njihove slovenske podnaslove. Raziskava je razdeljena na tri dele. Prvi del je namenjen preučevanju humorja v izvirniku in analizi sredstev humorja ter njihovega prevajanja v Sodobni družini. Drugi del zajema strategije in dejanja pri prevajanju humorja v teoriji in v podnaslovih obravnavane nanizanke. V tretjem delu raziskave so obravnavani vplivi prevajanja na komični potencial besedila. Rezultati potrjujejo, da razumevanje bistva in namena humorja v izvirniku pripomore k boljši ohranitvi humorja v prevodu. Analiza prevodnih dejanj razkriva, da bi morala biti prevajalčeva najpomembnejša naloga pri prevajanju humorističnega besedila ohranitev humorja. Izbira prevodnih strategij in dejanj mora biti zato v skladu s to prioriteto. Posledica prenosa humorja v drug jezik je lahko enako, bolj ali pa manj komičen prevod v primerjavi z izvirnikom (pri čemer je ponovno treba upoštevati, da je vrednotenje humorja in tudi njegovega prevoda subjektivno). Manj komičen prevod je upravičen samo, kadar v ciljnem jeziku oziroma kulturi tako rekoč ne obstaja enako ali bolj smešna prevodna rešitev.
Ključne besede: Ohranitev humorja, prevajanje humorja, podnaslavljanje, komični potencial, smešen, sredstvo humorja, Sodobna družina
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 354; Prenosov: 54
Celotno besedilo (434,61 KB)

Opis: Pogosto slišimo, da obstajajo razlike med prevajalci z jezikoslovno in tistih s tehniško izobrazbo, zlasti ko gre za prevajanje tehničnih in strokovnih besedil. Na splošno velja, da naj bi bili strokovnjaki s tehniško izobrazbo spretnejši pri prevajanju pomena in terminologije, prevodi prevajalcev z jezikoslovno izobrazbo pa bolj jezikovno dovršeni. Namen pričujoče naloge je primerjati prevajalske sposobnosti študentov prvega letnika treh študijskih smeri, to so medjezikovne študije, računalništvo ter medijske komunikacije, in ugotoviti, ali med njimi obstajajo razlike. V okviru raziskave smo med seboj primerjali prevode angleškega strokovnega besedila v slovenščino, ki so jih pripravili študenti omenjenih študijskih usmeritev. Z analizo jezikovne pravilnosti in rabe besedišča smo preverili, kako držijo stereotipi že na začetku specializacije za določeno področje. Za boljše razumevanje sposobnosti in preverjanje prevajalskih tehnik posameznih skupin smo udeležence tudi anketirali. Izkazalo se je, da se rezultati znotraj posameznih kategorij od skupine do skupine precej razlikujejo, na splošno pa je vsaka skupina prevajala mnogo bolje, kot smo pričakovali glede na njihovo neizkušenost.
Ključne besede: strokovni jezik, strokovna besedila, terminologija, pravopis, tehnika
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 729; Prenosov: 83
Celotno besedilo (579,90 KB)

Opis: The article examines Slovenian translations of military jargon in the non-fiction novel Hostile Waters. In the introductory part, jargon is presented as a linguistic category as well as its main features in the novel. Next, select examples from the original text are compared to their Slovenian equivalents. The focus is on collocations and lexically dense nominal phrases. The comparison finds that most translation shifts in the target text occur because of incorrect interpretation of technical jargon expressions in the original. As a result, the target text reader perceives certain situations differently than the source text reader.
Ključne besede: translation, military jargon, translation shifts, non-fiction novel, Hostile Waters
Objavljeno v DKUM: 16.05.2017; Ogledov: 1199; Prenosov: 331
Celotno besedilo (200,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: The Master’s thesis explores the first-person narrator's mind style in Harper Lee’s novel To Kill a Mockingbird (1960) and its first Slovenian translation entitled Ne ubijaj slavca (1964). The second Slovenian translation with the title Če ubiješ oponašalca (2015) is used as a means of comparison and illustration of different translations. Mind style is concerned with how a literary character perceives the fictional world and it can be studied through linguistic categories. In the case of To Kill a Mockingbird, the features of the narrator’s mind style can be observed in three main areas: lexical choices, particularly the use of complex and evaluative adjectives, adverbs and numerous different verbs of movement; a frequent use of epistemic modality; and in the type of cohesive devices. A detailed analysis of the first translation revealed consistent translation shifts on the microstructural level in all these categories. As a result, the narrator’s lexical repertoire seems to be less varied and more child-like, she conveys a higher degree of objectivity and certainty in her utterances because many epistemic modality markers are omitted, and she sounds more explicit and repetitive than the “same” narrator in the original. The cumulative effect of these translation shifts does not only alter the narrator’s perceptions of the fictional world, but also influences the target readers’ perception of the narrator. The analysis of mind styles in both Slovenian translations demonstrated that the second Slovenian translation remained much more faithful to the original in terms of rendering these features of mind style.
Ključne besede: literary translation, stylistics, mind style, translation shifts, To Kill a Mockingbird
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 1506; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: V zadnjih letih postajajo poleg fantazijske literature za otroke vse bolj priljubljeni tudi fantazijski romani za mladino in odrasle. Tako je lani na police knjigarn prišel slovenski prevod Rothfussovega romana Ime vetra. Ta specifični žanr je za prevajalca posebej trd oreh – zaradi dolžine literarnega dela potrebuje poleg izpiljenega znanja jezika, natančnosti in iznajdljivosti tudi dobršno mero potrpljenja, če želi, da je delo prevedeno dobro in dosledno. Pri tem je pomembno, da skuša poleg vsebine čim bolj ohraniti tudi slog literarnega besedila. V romanu Ime vetra najdemo vrsto slogovnih sredstev, zato me zanima, kako uspešno jih je prevajalec prenesel v slovenski jezik. Predstavila bom primere izbranih osebnih, zemljepisnih in stvarnih lastnih imen, časovno zaznamovanih izrazov ipd. ter preverila, ali se izhodiščno in ciljno besedilo ujemata. Primerjava bo pokazala, katere prevajalske postopke oz. strategije je prevajalec izbral pri prenosu iz enega jezika v drugega ter v kolikšni meri je posegel v izvirnik. Želim ugotoviti, ali so posamezni slogovni premiki vplivali tudi na končni slog prevoda in ali se slog prevoda zaradi tega razlikuje od sloga izvirnika.
Ključne besede: fantazijski roman, Ime vetra, prevajanje, prevajalske metode, slog, slogovna sredstva, lastna imena, stilno zaznamovane besede, arhaizmi, okazionalizmi
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1851; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,02 MB)