| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Usposobljenost medicinskih sester za izvedbo temeljnih postopkov oživljanja
Barbara Kovačič, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Medicinske sestre so tiste, ki največ časa preživijo ob pacientu. Zato se od njih tudi pričakuje, da bodo pravočasno prepoznale pacienta s srčnim zastojem, aktivirale dodatno pomoč in do prihoda dodatne pomoči izvajale temeljne postopke oživljanja. Namen zaključnega dela je raziskati usposobljenost medicinskih sester za izvedbo temeljnih postopkov oživljanja. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, v angleškem in slovenskem jeziku. Iskali smo v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Web of Science in ScienceDirect. Zadetke smo analizirali in sintetizirali, ter vključili v teoretični del našega zaključnega dela. Za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes (JBI) ocenjevalno orodje. Sintezo podatkov smo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja. Rezultati: V analizo je bilo vključenih devet člankov oz. raziskav, ki temeljijo na kvantitativni, kvalitativni in mešani metodologiji. Ugotovljeno je bilo, da imajo medicinske sestre znanje in spretnosti pri izvedbi temeljnih postopkov oživljanja, vendar se zaradi različnih delovnih področij, različno soočajo s srčnim zastojem, nekatere bolj pogosto druge malo manj. V sklopu pregleda ugotavljamo, da medicinske sestre poznajo temeljne postopke oživljanja, vendar je globina stisov premalo globoka in hitrost stisov prehitra. Razprava in sklep: Medicinske sestre morajo nujno poznati temeljne postopke oživljanja in prepoznati srčni zastoj, ter takoj ukrepati. Poučenost in pravilno ter takojšnje ukrepanje pri osebi s srčnim zastojem je izrednega pomena. Tečaji temeljnih postopkov oživljanja nam dajo možnost preizkušanje samega sebe. Zelo pomembna je prva ocena stanja in prepoznava znakov srčnega zastoja za nadaljnjo obravnavo in izid zdravljenja ter nevrološko oceno stanja pacienta.
Ključne besede: srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, medicinska sestra, znanje
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 10; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (487,56 KB)

2.
Vloga triažne medicinske sestre pri obravnavi bolnika s sepso
Miha Zadravec, 2021, diplomsko delo

Opis: Kljub učinkovitim antibiotikom za zdravljenje okužb, ki so osnova razvoja sepse, incidenca sepse v zadnjih desetletjih narašča. Smrtnost pri bolnikih s sepso je odvisna od tega, ali dovolj zgodaj prepoznamo znake in simptome sepse ter zagotovimo zgodnje in ustrezno zdravljenje, ki se velikokrat začne v urgentnem centru. V procesu sprejema bolnika v urgentni center predstavlja triaža pomemben del v procesu nudenja nujne medicinske pomoči. Hitra razvrstitev v triažo in pravilna določitev bolnikove resnosti bolezni omogočita pravočasni začetek terapevtskih posegov in izboljšata izid zdravljenja. To je še posebej pomembno, ker sepsa morda ni jasno razvidna, ko bolnik prispe na urgenco. Potreba po dodatnem izobraževanju o sepsi je nujno potrebna. MTS je potrebno prilagajati glede na obravnavane paciente, njihove lastnosti in izkušnje zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: sepsa, triaža, medicinska sestra, urgentni center
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
Pomen preprečevanja infektov pri bolniku z vstavljenim trajnim urinskim katetrom
Tadeja Kolmanko, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Ena izmed osnovnih funkcij normalnega delovanja uropoetskega trakta je normalno izločanje urina iz telesa. Kadar prihaja do zapore sečevoda ali sečnice in posledično motenj v izločanju urina zaradi različnih bolezenskih znakov, je pogosta rešitev za izpeljavo seča uporaba trajnega urinskega katetra. Namen našega raziskovalnega dela je bilo ugotoviti, kolikšno je znanje zaposlenih na področju preventivnega delovanja, rokovanja z urinskim katetrom ter izvajanja ukrepov za preprečevanje okužb pri bolniku s trajnim urinskim katetrom. Metodologija: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno in deskriptivno metodo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anonimni anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 42 zaposlenih v zdravstveni negi na oddelkih kirurgije izbrane bolnišnice. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo analizirali in obdelali z računalniškimi programi: Microsoft Office Word in IBM SPSS 22.0. Rezultati: Na podlagi analize smo ugotovili, da ni pomembnih statistično značilnih razlik glede na stopnjo znanja med zaposlenimi v zdravstveni negi. Iz tega lahko sklepamo, da so zdravstveni delavci kirurškega oddelka dobro seznanjeni s standardi in postopki dela, hkrati izkazujejo željo po dodatnem strokovnem izobraževanju, izvajanju delavnic na temo kateterizacije bolnika ter tako sledijo novostim. Diskusija in zaključek: Vstavljen trajni urinski kateter predstavlja pomemben dejavnik tveganja za nastanek okužb. Pomembno pri tem je, da zaposleni v zdravstveni negi upoštevajo dogovorjene standarde in navodila za delo, saj le tako lahko zagotovijo strokovno izveden postopek, ki je varen za bolnika.
Ključne besede: urinski kateter, okužbe sečil, znanje medicinskih sester, preprečevanje okužb
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 587; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Vpliv menjave delovnega mesta na zaposlene znotraj organizacije
Urška Kapun Hozjan, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Leto 2016 v slovenskem prostoru predstavlja prelomnico v zdravstvu, saj so se odprli UC v 10 mestih. Kader je bil prerazporejen iz drugih oddelkov, drugih ustanov oziroma na novo zaposlen. Zanimalo nas je, kako so novoodprti UC po Sloveniji vplivali na zaposlene, ki so že delali na področju zdravstvene nege, vendar delo v UC predstavlja začetek njihovega kariernega razvoja. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo anketni vprašalnik. Anketirali smo 96 zaposlenih v vseh UC, in sicer z različno stopnjo izobrazbe, delovno dobo in delovnimi izkušnjami. Vprašalnike smo analizirali, podatke pa obdelali v programu SPSS ter jih prikazali grafično. Rezultati: Ugotovili smo, da novo delovno mesto posameznikom predstavlja strokovni izziv (69 %), možnost soodločanja o prerazporeditvi v UC (59 %), boljše medosebne odnose (64 %) ter možnost kariernega razvoja (71 %). Diskusija in zaključek: Glede na to, da so delovišča nova (novost izvajanja zdravstvene nege) v slovenskem prostoru, se že pojavljajo določeni negativni vplivi na zaposlene v UC. Potrebno bi bilo bolj motivirati zaposlene, morda izbrati drugačno obliko dela, ki bi jih manj obremenila, motivirati z dvigom plačilnih razredov, nagrajevanjem itd. Na osnovi rezultatov smo podali priporočila o spremembah.
Ključne besede: urgentni center, zdravstvena nega, stres, izgorelost, karierni razvoj, diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik
Objavljeno: 19.12.2019; Ogledov: 403; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (999,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici