| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
The psychological science accelerator’s COVID-19 rapid-response dataset
Erin M. Buchanan, Saša Zorjan, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: In response to the COVID-19 pandemic, the Psychological Science Accelerator coordinated three large-scale psychological studies to examine the efects of loss-gain framing, cognitive reappraisals, and autonomy framing manipulations on behavioral intentions and afective measures. The data collected (April to October 2020) included specifc measures for each experimental study, a general questionnaire examining health prevention behaviors and COVID-19 experience, geographical and cultural context characterization, and demographic information for each participant. Each participant started the study with the same general questions and then was randomized to complete either one longer experiment or two shorter experiments. Data were provided by 73,223 participants with varying completion rates. Participants completed the survey from 111 geopolitical regions in 44 unique languages/ dialects. The anonymized dataset described here is provided in both raw and processed formats to facilitate re-use and further analyses. The dataset ofers secondary analytic opportunities to explore coping, framing, and self-determination across a diverse, global sample obtained at the onset of the COVID-19 pandemic, which can be merged with other time-sampled or geographic data.
Ključne besede: covid-19, responses, online experiments, dataset, dataset descriptions
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Olfactory imagery as a retrieval method for autobiographical memories
Carina Schlintl, Saša Zorjan, Anne Schienle, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Introduction The retrieval of autobiographical memories is infuenced by several factors, such as sensory modality and the emotional salience of memory cues. This study aimed at investigating the interaction between sensory modalities (olfaction, vision) and emotional dimensions (valence, arousal) of imagery cues, on the frequency, quality, and age distribution of the autobiographical memories (AMs) elicited. Method A total of 296 females (aged between 18 and 35 years) received one out of eight brief instructions for olfactory or visual imagery. The participants were asked to create a mental image with either high arousal/positive valence, high arousal/ negative valence, low arousal/positive valence, or low arousal/negative valence (e. g., ‘imagine an unpleasant and arousing odor/scene’); no specifc stimulus was mentioned in the instruction. Results The approach used elicited imagery with autobiographical content in the majority of participants (78%). In terms of frequency, odor imagery, compared to visual imagery, turned out to be more efective at retrieving either unpleasant memories associated with experiences in adulthood, or pleasant childhood memories. In terms of quality, the imagery was rated as less vivid in the olfactory compared to the visual condition (irrespective of valence and arousal of the imagery instruction). Visual imagery was associated with the experience of more diverse emotions (happiness, sadness, anxiety, anger) than odor imagery, which was related primarily with disgust and happiness. Conclusion Our fndings indicate that nonspecifc imagery induction is a useful approach in accessing AM. Implication This approach presents promising clinical applications, such as in working with autobiographical memory narratives in psychotherapy.
Ključne besede: mental imagery, authobiographical memories, sensory modalities, emotional dimensions
Objavljeno v DKUM: 03.04.2024; Ogledov: 49; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (680,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Anksiozna občutljivost kot moderator odnosa med akademskim stresom, regulacijo čustev in kakovostjo spanja : magistrsko delo
Ivona Balent, 2024, magistrsko delo

Opis: Slabša kakovost spanja se povezuje s številnimi negativnimi posledicami na različnih področjih življenja. V pričujoči raziskavi smo želeli pridobiti boljši vpogled v kakovost spanja študentov med izpitnim obdobjem ter preučiti vlogo zaznanega akademskega stresa, regulacije čustev in anksiozne občutljivost študentov. Pri tem nas je v največji meri zanimalo, ali se bo anksiozna občutljivost izkazala kot ranljivost, ki bo imela pomemben učinek na odnose med vključenimi konstrukti. V raziskavi je sodelovalo 284 študentov, starih med 19 in 50 let (M = 22,33, SD = 3,34). Rezultati so pokazali, da zaznani akademski stres in stopnja anksiozne občutljivosti negativno napovedujeta slabšo subjektivno kakovost spanja. Od treh dimenzij anksiozne občutljivosti se je le kognitivna zaskrbljenost približala meji statistične značilnosti pri napovedovanju subjektivne kakovosti spanja, kar se sklada z obstoječo literaturo. Moderatorska vloga anksiozne občutljivosti se je v odnosu med težavami z regulacijo čustev in subjektivno kakovostjo spanja zelo približala meji statistične značilnosti, kar nam nekoliko pomaga razsvetliti učinek težav pri uravnavanju čustev na kakovost spanja med ljudmi, ki imajo različno izraženo stopnjo anksiozne občutljivosti. Kljub temu da kompleksnejših odnosov med konstrukti nismo uspeli dokazati, ima pričujoča raziskava vrednost v tem, da ozavešča o ranljivostih, ki študentom v času izpitnega obdobja otežujejo doseganje kakovostnega spanja. V magistrski nalogi se dotikamo tudi pomanjkljivosti in praktičnih implikacij naše raziskave.
Ključne besede: subjektivna kakovost spanja, anksiozna občutljivost, akademski stres, regulacija čustev
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

4.
Vzeti čustva v svoje roke: pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustev : pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustev
Anja Rakovec, 2023, magistrsko delo

Opis: Interoceptivno zavedanje (zavedanje občutkov iz notranjosti telesa) in konceptualizacija čustev (proces osmišljanja zaznanih občutkov) po teoriji konstruiranih čustev predstavljata ključna elementa konstrukcije in uravnavanja čustev. V skladu s to idejo smo v magistrskem delu preučevali odnos med interoceptivnim zavedanjem, dvema vidikoma konceptualizacije čustev (čustveno diferenciacijo in aleksitimijo) ter doživljanjem in regulacijo čustev. V intenzivni vzdolžni raziskavi smo z metodo vzorčenja izkušenj zbrali podatke 157 mladih odraslih, ki so sedem dni sedemkrat na dan izpolnjevali vprašalnike na temo lastnega čustvovanja in regulacije čustev. Odkrili smo negativno povezanost med interoceptivnim zavedanjem in aleksitimijo, medtem ko nobeden od obeh konstruktov ni bil povezan s čustveno diferenciacijo. Višje ravni interoceptivnega zavedanja in diferenciacije negativnih čustev so bile povezane z nižjimi stopnjami negativnega afekta in učinkovitejšo regulacijo čustev, aleksitimija pa z več težavami pri regulaciji čustev in manj uporabe t. i. prilagojenih čustvenoregulatornih strategij. Izkazalo se je tudi, da interoceptivno zavedanje in čustvena diferenciacija ne igrata pomembne vloge pri izbiri različnih strategij regulacije čustev, aleksitimija pa ne moderira učinkovitosti le-teh. Čeprav izsledki kažejo, da imajo tako interoceptivno zavedanje kot oba vidika konceptualizacije čustev pomen pri določenih vzorcih regulacije čustev, so ti odnosi kompleksni in ponekod kontradiktorni.
Ključne besede: interoceptivno zavedanje, aleksitimija, čustvena diferenciacija, čustvena regulacija, negativni afekt
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 291; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
Za čustva si je treba čas vzet': dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustev : dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustev
Živa Kopavnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Strategije regulacije čustev v raziskavah pogosto proučujejo kot nekaj, kar poteka v izolaciji od drugih posameznikov. Pogosto pa se ravno za pomoč in razumevanje pri doživljanju in regulaciji čustev obrnemo k drugim. Namen pričujoče študije je bil proučiti strategije čustvene regulacije z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta, v kateri je sodelovalo 157 mladih odraslih (M = 21,91, SD = 3,09). Ti so med sedemdnevnim zbiranjem podatkov šestkrat na dan izpolnjevali kratke vprašalnike preko aplikacije na mobilnem telefonu. Podatke smo analizirali s pomočjo večnivojskega modeliranja. Rezultati so pokazali, da intenziteta statistično značilno napoveduje vse strategije čustvene regulacije. Ugotovili smo tudi, da je uporaba strategije zatiranja izražanja čustev še posebej neučinkovita (tj. povezana z višjim negativnim in nižjim pozitivnim afektom) v primerih, ko posameznik doživlja visoko intenzivna čustva. Spoznali smo še, da ne moremo enoznačno trditi, katere strategije regulacije čustev so bolj učinkovite (individualne ali socialne). Ta učinkovitost je odvisna od tega, ali kot afektivno posledico upoštevamo pozitiven ali negativen afekt ter katero strategijo regulacije čustev proučujemo. Nazadnje pa smo ugotovili, da socialno kognitivno prevrednotenje in socialna distrakcija moderirata odnos med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Natančneje: socialno deljenje je negativno povezano z negativnim afektom samo v primeru nizkega socialnega prevrednotenja (odnos je mejno statistično značilen pri p = 0,05). Enako smer odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom odnos lahko opazimo tudi pri nižje izraženi socialni distrakciji, ampak je ta statistično neznačilen.
Ključne besede: intenzivni vzdolžni raziskovalni načrt, večnivojsko modeliranje, intenziteta čustvenega doživljanja, socialno deljenje, negativni afekt, pozitivni afekt
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 297; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
Odnos med kakovostjo in dolžino spanja ter učinkovitostjo regulacije čustev v vsakdanjem življenju : magistrsko delo
Alenka Razboršek, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali obe smeri odnosa med kakovostjo in dolžino spanja ter pozitivnim in negativnim afektom. Poleg tega smo preučevali tudi napovedno vrednost kakovosti in dolžine spanja na uporabo posameznih strategij čustvene regulacije in na učinkovitost le-teh za regulacijo pozitivnega in negativnega afekta. V raziskavo je bilo vključenih 157 udeležencev, ki so med sedem-dnevnim sodelovanjem šestkrat dnevno odgovarjali na vprašanja, vezana na čustvena stanja in strategije, s katerimi regulirajo svoja čustva, ter enkrat dnevno na vprašanja, vezana na dolžino in kakovost spanja. S pomočjo večnivojskega modeliranja smo ugotovili, da tako kakovost kot dolžina spanja pozitivno napovedujeta pozitivni afekt prihodnji dan ter negativno negativni afekt prihodnji dan. Odnos med dolžino spanja in negativnim afektom se je izkazal za bolj kompleksen, saj po vključitvi strategij čustvene regulacije dolžina spanja negativnega afekta več ne napoveduje statistično značilno. Naše analize ne potrjujejo odnosa v smeri afekt – spanje, saj niti pozitivni niti negativni afekt ne napovedujeta kakovosti in dolžine spanja. Čeprav kakovost spanja ni napovednik uporabe posameznih strategij čustvene regulacije, igra pomembno vlogo pri učinkovitosti strategij zatiranja izražanja čustev in ruminacije. Osebe, ki poročajo o višji kakovosti spanja so namreč bolj učinkovite pri uporabi zatiranja izražanja čustev in ruminacije za pozitivni afekt in pri uporabi zatiranja izražanja čustev za negativni afekt, saj pri njih prihaja do manjšega upada pozitivnega oz. manjšega porasta negativnega afekta kot pri osebah, ki poročajo o nižji kakovosti spanja. Dolžina spanja pa se je izkazala za negativni napovednik uporabe sprejemanja in prevrednotenja tako pri pozitivnem kot tudi pri negativnem afektu. V pričujočem magistrskem delu ugotavljamo tudi, da učinkovitost strategij čustvene regulacije čez dan ne variira. V diskusiji rezultate obrazložimo, predstavimo pomanjkljivosti in prednosti raziskave ter podamo predloge za prihodnje raziskave.
Ključne besede: kakovost spanja, dolžina spanja, regulacija čustev, učinkovitost regulacije čustev
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 326; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
Analyzing EEG signal with Machine Learning in Python : graduation thesis
Evgenija Siljanovska, 2023, diplomsko delo

Opis: This thesis presents a comprehensive analysis of EEG data using Python libraries, MNE and machine learning techniques. The thesis focuses on utilizing these tools to extract valuable insights from EEG recordings. Our dataset consists of EEG data in the BrainVision format, acquired during a psychology experiment. The analysis involves preprocessing, filtering, segmentation, and visualization of the EEG data. Additionally, machine learning algorithms are employed to classify and predict patterns within the EEG signals. The findings showcase the effectiveness of Python, MNE, and machine learning in EEG analysis.
Ključne besede: EEG data, MNE, Machine learning, Analyzing
Objavljeno v DKUM: 17.08.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

8.
Vloga empatije pri vplivu podpore romantičnega partnerja na bolečino : magistrsko delo
Eva Ivankov, 2022, magistrsko delo

Opis: Raziskovalci na področju afektivne nevroznanosti se trenutno veliko posvečajo proučevanju pozitivnih učinkov socialne regulacije – psihološkega mehanizma, pri katerem posameznik v stresni situaciji doseže zmanjšanje nelagodja s pomočjo socialne podpore. Le-ta nam lahko predstavlja sredstvo za zmanjševanje intenzivnosti neprijetnih občutkov, kot so negativna čustva ali fizična bolečina. Prav tako novejše psihološke raziskave poudarjajo prispevek empatije k socialni regulaciji čustev ter bolečine. Namen tega magistrskega dela je bil ugotoviti, ali partnerjeva podpora vpliva na doživljanje bolečine pri partnerki in kakšno vlogo ima pri tem partnerjeva empatija. Na vzorcu 10 romantičnih parov, ki so sodelovali v eksperimentalni študiji, smo ugotovili, da se je neprijetnost bolečine udeleženk zmanjšala, ko je bil prisoten njihov romantični partner. Rezultati so pokazali še, da stopnja partnerjeve splošne empatije ne igra vloge pri učinku partnerjeve podpore na doživljanje bolečine pri partnerki, kot tudi ne igrata pomembne vloge pri tem afektivna in kognitivna empatija kot ločena konstrukta. Naše ugotovitve podpirajo idejo, da lahko socialna podpora s strani romantičnega partnerja deluje kot ekonomičen naravni analgetik. Vendar pa rezultati naše in ostalih aktualnih študij s tega področja kažejo, da so nekateri drugi dejavniki morda bolj ključnega pomena za učinkovito socialno regulacijo bolečine s strani romantičnega partnerja od empatije.
Ključne besede: empatija, socialna podpora, regulacija bolečine
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

9.
Čustva v vsakdanjem življenju: Vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustev : vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustev
Špela Peserl, 2022, magistrsko delo

Opis: Čustvena diferenciacija je blagodejna in se povezuje s številnimi pozitivnimi izidi, saj velja za sposobnost, ki spodbuja psihološko in socialno blagostanje. Zmožnost diferenciranja med čustvi prav tako zagotavlja informacije, ki bi lahko vodile do bolj učinkovite regulacije čustev. Tako smo tudi v magistrski nalogi želeli preučiti, kako je čustvena diferenciacija povezana z izbiro strategij regulacije čustev in učinkovitostjo uporabe le-teh ter kakšno vlogo ima intenziteta čustev pri regulaciji čustev. Uporabili smo metodo vzorčenja izkušenj, s pomočjo katere so udeleženci o svojih čustvih poročali šestkrat na dan v obdobju sedmih dni. Na vzorcu 205 udeležencev, starih med 19 in 35 let, smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna negativna povezanost diferenciacije negativnih čustev z vsemi strategijami regulacije čustev in da ima diferenciacija negativnih čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Izkazalo se je tudi, da strategije zatiranje izražanja čustev, distrakcija in ruminacija mediirajo odnos med diferenciacijo negativnih čustev in negativnim afektom ter da ima intenziteta čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med sprejemanjem in negativnim afektom ter v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Kljub nekaterim kontradiktornim ugotovitvam v primerjavi s preteklimi raziskavami menimo, da je učinkovitost uporabljenih strategij vseeno odvisna od konteksta in da je čustvena diferenciacija pomembna za ugodno regulacijo čustev, nedvomno pa je potrebnih še več raziskav, da bi še bolj razumeli mehanizme, preko katerih čustvena diferenciacija izvaja svoje koristne učinke. Pri tem pa vseeno upamo, da bo pridobljeno znanje v naši raziskavi imelo pomembne praktične implikacije in da predstavlja vsaj majhen korak naprej k informiranju in izboljšanju terapevtskega zdravljenja različnih afektivnih motenj.
Ključne besede: čustvena diferenciacija, regulacija čustev, regulatorna fleksibilnost, intenziteta čustev, metoda vzorčenja izkušenj
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 633; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

10.
Čustva v vsakdanjem življenju: vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev : vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev
Nikita Adamič, 2022, magistrsko delo

Opis: Kljub vse večjemu zanimanju za področje afektivne znanosti s poudarkom na regulaciji čustev ugotavljamo, da primanjkuje raziskav, ki bi se ukvarjale s socialno regulacijo čustev, ki je glede na raziskave pomembno povezana z duševnim zdravjem in kvaliteto življenja. Iz tega razloga smo v magistrskem delu preučili uporabo in učinkovitost socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju v povezavi z dejavnikoma socialne opore in intenzitete čustvovanja. Izvedena je bila raziskava z intenzivnim raziskovalnim načrtom, ki je vključevala 205 mladih odraslih posameznikov, ti pa so v študiji sodelovali teden dni s pomočjo posebne aplikacije za mobilne telefone. Analize rezultatov so bile izvedene na podlagi povprečenja longitudinalno pridobljenih podatkov. Ključni izsledki, do katerih smo prišli tekom raziskovanja, so, da se zaznana socialna opora negativno povezuje z zatiranjem izražanja čustev in pozitivno povezuje s socialnim deljenjem. Zatiranje izražanja čustev je pozitivno povezano z negativnim afektom, socialno deljenje pa je pozitivno povezano s pozitivnim kot tudi z negativnim afektom. Socialna opora ter intenziteta čustvovanja predstavljata značilna moderatorja odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Socialno deljenje mediira odnos med socialno oporo in afektivnim stanjem. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje kontekstualnih dejavnikov socialne regulacije čustev, s čimer bi lahko prispevali k bolj izpopolnjenemu in celovitemu razumevanju fleksibilnosti le-te.
Ključne besede: socialna regulacija čustev, zatiranje izražanja čustev, socialno deljenje, socialna opora, intenziteta čustvovanja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 527; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 2.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici