| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
UMETNIK POSTANE BLAGOVNA ZNAMKA
Maja Hodošček, 2009, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomske naloge je status umetnika v dobi agresivnega neoliberalnega sistema, ki si prilašča vsa družbena polja v zameno za finančne koristi in širjenju družbene moči, kakor tudi preučevanje elementov, ki odločilno vplivajo na sistem sodobne umetnosti in sodobnega umetnika. Konceptualna umetnost je poskušala izničiti fetišistično dimenzijo muzealske strukture 50-ih let, vendar je na koncu nehote prispevala k okrepitvi umetniškega sistema, saj je omogočila nov tip razstave, ki jih obvladuje kurator, za katerega je značilen izrazit avtorski pristop. Sodobni umetniki privzamejo dediščino konceptualne umetnosti, ideja je temeljni vzgib dela, vendar realizacija te ideja postaja vedno bolj spektakularna, determinirana z ogromnimi produkcijskimi stroški. Sodobni umetniki svoja dela producirajo v več nakladah, najemajo ogromne studie s številnimi zaposlenimi. Postavijo se v vlogo menedžerja, ki skrbi, da produkcija teče nemoteno in po točno določenih navodilih. Muzeji in galerije se od 90. let naprej korenito popularizirajo in širijo spekter svoje dejavnosti. Sodobna umetnost se razvija predvsem v mednarodnem kontekstu, njen razvoj je vedno bolj intenziven in vse prisoten. Sodobni umetniki se povezujejo z mednarodnimi korporacijami, za katere ustvarjajo vizualne podobe, industrijske izdelke. Narašča število bienalov, katerih namen je pridobitev čim večjega števila obiskovalcev. Sodobna umetnost se je znašla v globaliziranem svetu, ki omogoča izjemno hiter pretok informacij, mobiliziranost, ter skoraj neomenjen trg.
Ključne besede: konceptualna umetnost, postmodernizem, umetniški trg, prilaščanje moči, strategije promocije, tržne strategije.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 2109; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

3.
DIGITALNA UMETNOST
Darko Masnec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem analiziral digitalno umetnost in njene karakteristike. Teoretični del diplomske naloge se osredotoča na definicijo in razčlenitev osnovnih pojmov digitalne umetnosti, ter opisuje njeno evolucijo skozi razvoj tehnologije in medijev. Istočasno izpostavim digitalizacijo, konvergenco in interaktivnost, kot bistvene lastnosti digitalne umetnosti. Sledi analiza praktičnih primerov obravnavane teme, ki obenem ponazarja, kako lahko digitalna umetnost skozi digitalne medije in tehnologijo potencira svoj konceptualni pristop. V praktičnem delu je predstavljen lastni projekt, ki je opredeljen kot delo digitalne umetnosti, ločeno pa je analiziran tehnološki, medijski in konceptualni vidik projekta. S takšnim pristopom je praktično demonstrirano, kako se digitalna umetnost sklicuje na tehnologijo in digitalne medije, skozi opis koncepta pa je podano moje osebno videnje položaja digitalnih medijev, tehnologije in interakcije v sodobni družbi.
Ključne besede: digitalna umetnost, digitalizacija, konvergenca, interaktivnost, koncept, digitalni mediji, tehnologija.
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 3468; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (4,69 MB)

4.
VIDEO UMETNOST NA SLOVENSKEM 1969-1990
Monika Vrečar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi raziskujem vpliv video tehnologije v slovenskem prostoru na razvoj nove umetniške zvrsti — video umetnosti. Vzporedno s predstavitvijo video del nekaterih najpomembnejših slovenskih avtorjev, ki so uveljavili video umetnost v Sloveniji, se predvsem osredotočam na različne načine produkcije videov in njihov družbeni kontekst. V sedemdesetih letih je tako produkcija med drugim vezana na nacionalni televizijski program, v osemdesetih pa se veja video umetnosti razdeli na institucionalno uveljavljeno video umetnost in na video kot pomemben del subkulturne scene. V vprašanju je tudi status samega video medija kot umetniškega izraznega sredstva na eni strani ter komercialnega produkcijskega sredstva na drugi. V teoretičnem delu ugotavljam, da se operiranje z novim medijem spreminja glede na družbeni kontekst, zaznamujeta pa ga tako tehnološki kot kulturni napredek. Raziskovanje logično zaključim v lastnem video izdelku z naslovom TRAINing, ki se ukvarja s hiazmom dveh različnih časov in perspektiv potujočega subjekta, kateri se vsakodnevno spopada z dialektiko notranjega in zunanjega sveta. Oseba, kot razmišljujoči subjekt in »objekt«, številka v družbenem mehanizmu. Hkrati je v vprašanju ciljna naravnanost človeka, ki ob vsakem doseženem koncu poti občuti tesnobo vprašljivosti bistva cilja.
Ključne besede: video, video umetnost, slovenski video, alternativa, film, televizija
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 2169; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (733,32 KB)

5.
INTERMEDIJSKA UMETNOST KOT FENOMEN SODOBNE UMETNIŠKE PRAKSE
Maša Jazbec, 2010, diplomsko delo

Opis: Ukvarjanje s sodobno vizualno prakso s seboj nosi nedvomno tudi družbeno odgovornost, ki je obenem tudi objekt raziskovanja sodobnih vizualnih umetnikov. V diplomski nalogi sem analizirala princip delovanja intermedijske umetniške prakse. Opisala sem povezovanje različnih znanstvenih praks kot nujnost za izvajanje produkcije intermedijskih umetniških projektov. Ravno ta povezovanja različnih znanstvenih praks pa postavljajo pred sodobnika nove dileme in vprašanja, iz katerih se rojevajo nova spoznanja in nove vede. Osrednji del diplomske naloge predstavlja razlago manifestacije kiborgov na primerih pionirskih in sodobnih intermedijskih projektih. Nujnost dokazovanja lastnega obstoja skozi evolucijo inteligentnih strojev na začetku 21. stoletja homo sapiensa vodi v dekadenco. Paradoksalno pa se osvoboditev od materialnega dogaja ravno skozi utelešenost fizisa preko materialnosti tehnologije. Svet postaja zgolj podoba virtualno zmanipuliranih informacij, ki prek očesa fascinirajo um. Podoba vizualnega sveta se je na psihološki opni spojila z ekranom. Oko tako postane senzor, ki mu novi mediji odvzamejo princip empatije in čustvene inteligence. Sodobnik postaja na pragu 21. stoletja vse bolj nedejaven, medtem ko so stroji vse bolj živi. Človek postaja vse bolj inerten. Prihaja čas živih strojev.
Ključne besede: Intermedijska umetnost, kiborg, interaktivnost, tehnologija, evolucija, novomedijska umetnost, manipulacija
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 3053; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
UMETNOST KOT INTERDISCIPLINAREN IN PARTICIPATIVEN PROCES
Maruša Novak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja s sodobnimi umetniškimi praksami, ki se kažejo v povezovanju umetnosti z znanostjo in tehnologijo. Poudarek je na spajanju umetnosti z znanostjo z uporabo novih tehnologij. S pomočjo novih tehnologij, znanstvenih odkritij, metod in orodij se vse bolj zabrisuje ločnica med umetnostjo in njenimi družbenimi okoliščinami. Od pregleda umetniških strategij v svetu tehnoznanstvenega raziskovanja se v osrednjem delu usmerjamo v posameznika kot aktivnega sodelujočega in soustvarjalca ustvarjalnega procesa. V raziskavi se osredotočamo na participativni umetniški projekt Biomodd, kjer poskušamo ugotoviti, ali so prav soustvarjalci (avtorji) umetniškega projekta ključen in najbolj reprezentativen element umetniške instalacije, ki povezuje tehnologijo in biologijo, in ali je potemtakem umetnost participacije lahko obravnavana kot ena izmed disciplin, ki je vseskozi odprta za vsakogar; za dialog z umetniškim delom in za dialog med ustvarjalci, ki so v procesu fizično prisotni. Ugotavljamo, da participativne prakse ne spreminjajo samo posameznikove vloge iz pasivne v aktivno, kot je to počela umetnost šestdesetih let ali interaktivna umetnost, temveč skušajo posamezika integrirati v proces umetniškega dela, da ta skozi realno izkušnjo postane aktiven in odgovoren (so)ustvarjalec le-tega.
Ključne besede: Participativna umetnost, interdisciplinarno sodelovanje, ustvarjalni proces, Biomodd, biologija, odprtokodnost, soustvarjanje, instalacijska umetnost, intermedijska umetnost.
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 1643; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (25,64 MB)

7.
KONCEPTUALNA PARADIGMA V UMETNOSTI POSTMODERNIZMA ZNOTRAJ DEL ERWINA WURMA
Matej Jarc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujem polje konceptualizma in njegov prehod iz modernizma v postmodernizem. Konceptualizem je odločilno vplival na postmodernistično umetnost, saj je radikalno razširil pojem interpretacije umetnosti in umetniškega objekta. Z vnašanjem in kombinacijo različnih umetniških pristopov je razvil nove umetniške forme, pri čemer je izhajal iz Duchampovega ready-made objekta. Poglavitno vlogo konceptualizma je odigrala družbenokritična refleksija umetniškega dela, ki je težila h kritičnemu prevpraševanju ustaljenih družbenih praks in načel, ter je postala poglaviten element kvalitete konceptualnega dela. S prehodom umetnosti iz modernizma se je vsebina konceptualizma pričela prilagajati okolju postmodernistične umetnosti. V delih, ki jih nekateri imenujejo postkonceptualna ali neokonceptualna, tako opažamo manjšo stopnjo družbenokritične refleksije in večji poudarek na estetski ravni umetnine. V nalogi poskušam najti korelacijo med deli avstrijskega umetnika Erwina Wurma, ki deluje znotraj postkonceptualne usmeritve, in deli umetnikov, ki so delovali v obdobju zrelega konceptualizma. Za razumevanje zrelega konceptualizma izpostavljam dela Marcela Duchampa, Sola LeWitta, Paula Kosa, Johna Murphyja, Marine Abramović, Johna Hillarda in Victorja Burgina. Prav tako v nalogi izpostavljam dela Andyja Warhola in Anye Gallacio, s katerimi želim bralcu približati razvoj postmodernistične umetnosti. Stičišče med omenjenimi deli želim vzpostaviti s pomočjo raziskovanja kritične refleksije likovnega dela. Pri tem opažam, da je ta v nekaterih delih postkonceptualizma še vedno namensko prisotna kot ena izmed strategij umetniškega delovanja, medtem ko v drugih dobiva prikrit pomen, saj je umetniško delo samo po sebi reprezentacija stvarnosti, do katere lahko gojimo kritičen odnos.
Ključne besede: modernizem, postmodernizem, konceptualizem, postkonceptualizem, ready-made, instalacija, kritična refleksija, kritičen diskurz, interpretacija, reprezentacija.
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 2000; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (70,71 MB)

8.
Insignije rektorja Univerze v Mariboru
2011, umetniška poustvaritev

Ključne besede: insignije, Univerza v Mariboru
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 800; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

9.
MOŽNOSTI MONOTIPIJE V PREPUSTNI TEHNIKI SITOTISKA S PRIMARNIMI BARVAMI
Kaja Cvetko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na področje grafike in raziskovala grafični tehniki sitotiska in monotipije. Predvsem sem se ukvarjala s povezavo obeh tehnik. S tem sem predstavila možnost enkratnosti odtisa. Pri procesu sem temo barve obravnavala tako s teoretičnega kot praktičnega vidika. V praktičnem delu so uporabljene primarne barve, s katerimi prikažem njihovo neposredno mešanje na sito in učinke v končnem odtisu. V teoretičnem delu sem nakazala neposredne in šablonske pristope izvajanja tiska, kakršnih se lahko lotimo pri monotipijskem postopku sitotiska. V delu podrobno obravnavam umetnika Gerharda Richterja in Vojka Pogačarja. Gerhard Richter se izčrpno ukvarja s temo barve in »neklasičnimi« pristopi slikanja na platno. Kljub raznolikosti tehnik najdemo v izvedbi, predvsem v opusu abstraktnih slik, skupni imenovalec v njegovem ustvarjalnem procesu. Akademski slikar Vojko Pogačar je mariborski akademski slikar in profesor, ki se vedno znova ukvarja s temo barva in se v svojih delih poslužuje novih pristopov sitotiska, ki ga tudi razvija in dopolnjuje. Njegovo umetniško ustvarjanje je podano v intervjuju, v katerem ga tudi interpretira. V končnih poglavjih predstavljam svoje grafike, ki so rezultat povezovanja teorije in prakse z vidika zastavljene problematike. Nastale so z uporabo primarnih barv in kot posledica njihovega posrednega mešanja z različnimi linijskimi nanosi.
Ključne besede: monotipija, sitotisk, Gerhard Richter, Vojko Pogačar, primarne barve, unikatni sitotisk, grafika, šablona, rakelj, monotipijski pristopi
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 458; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

10.
Z UMETNOSTJO IN TEHNOLOGIJO DO NOVIH POTI IZKUŠANJA UMETNOSTI
Brigita Klajnšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko nalogo so vodila tri vprašanja: kaj se dogaja na področju izkušanja umetnosti in umetniških del, kakšne poti dostopa do slednjih se ponujajo uporabniku danes in kakšno vlogo pri tem igrajo tehnologija in sodobne umetniške prakse. V začetnem iskanju odgovorov na omenjena vprašanja smo paradigmi vizualnega v likovni umetnosti ob bok postavili veččutno doživljanje. Sodobne umetniške prakse in uporabo tehnologije smo izpostavili kot dodatna momenta za ustvarjanje novih poti dostopanja do umetnosti in izkušanja le-te. Predpostavili smo, da bodo tehnološke rešitve, ki danes ponujajo ustvarjalne možnosti na sečišču znanosti in umetnosti, v prihodnosti prispevale k predrugačenju prostorov umetnosti ter odnosa med njimi in uporabniki. Na Pogačarjevem primeru smo pokazali na model drugačne kulturne ustanove danes in v okviru vizije prihodnosti izpostavili pomen participacije in sodelovanja v ideji odprtokodne kulturne ustanove. S konkretnimi primeri smo pokazali na ustvarjalne izvedbe in drugačne poti za izkušanje umetnosti, ki jih kulturne utanove danes ponujajo uporabnikom. Kot sintezo in odgovor na vse zapisano smo ob koncu podali lastno zamisel za hibridni spletni vmesnik, ki bi ustvaril skupni prostor za nove načine izkušanja umetnosti, odprl poti za uporabo tehnologije in sodobnih pristopov ter s participacijo in sodelovanjem vključil in povezal različne skupine uporabnikov.
Ključne besede: interdisciplinarno sodelovanje, dostopnost kulturnih vsebin, izkušanje umetniških del, veččutni pristop, umetnost in tehnologija, sodobne umetniške prakse, sodobni pristopi, oblikovanje za vse, odprtokodnost, participativni pristop
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 656; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (28,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici