| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 190
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ergonomsko oblikovanje delovnih mest z uporabo metod OWAS in EAWS
Aljaž Toplak, 2022, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela se nanaša na ergonomijo in ergonomsko oblikovanje delovnih mest. V magistrskem delu je najprej predstavljena teoretična osnova ergonomije, njena uporaba in obremenitve, ki se pojavijo pri delu. Nato je predstavljeno teoretično ozadje metode OWAS, njene prednosti in slabosti ter način uporabe le te. Sledi pregled različnih delovnih mest, ki so bila analizirana po metodi OWAS. Za vsako obravnavano delovno mesto so zbrani opis, rezultati in predlogi izboljšav. Za tem sledi opis metode EAWS, njena uporaba, omejitve in struktura obrazca. Prikazan je še primer uporabe EAWS na digitalnem dvojčku. Obenem sledi še opis in razlaga rezultatov, ter predlogi izboljšav. Na koncu pa je opisana še primerjava med metodama.
Ključne besede: ergonomija, delovno mesto, OWAS, EAWS
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 86; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

2.
Presoja čezmejnega elementa pri svoboščinah notranjega trga EU : magistrsko delo
Mia Zemljič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zahtevo po čezmejnem elementu pri svoboščinah notranjega trga. Določbe PDEU o svoboščinah notranjega trga se uporabljajo samo, če v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve obstaja čezmejni element. Odsotnost čezmejnega elementa pomeni, da gre za povsem notranji položaj, ki je v skladu s povsem notranjim pravilom zunaj področja uporabe teh določb in posledično tudi zunaj pristojnosti Sodišča EU. Povsem notranji položaji ostajajo v pristojnosti držav članic in so v celoti podvrženi njihovemu nacionalnemu pravu. Za pravilno razumevanje pojmov čezmejnega elementa in povsem notranjih položajev je nujno poznavanje obstoječe sodne prakse Sodišča EU. Za izpolnitev zahteve po čezmejnem elementu se je tradicionalno zahtevalo dejansko čezmejno gibanje oz. dejanski čezmejni element, vendar so se negativne posledice takšnega pristopa kazale kot lažni negativi in obratna diskriminacija, ki jih je Sodišče EU v svoji novejši sodni praksi poskušalo odpraviti oz. vsaj omiliti s tem, da je s široko razlago razširilo pojem gibanja in s tem obstoj čezmejnega elementa, s tem pa hkrati omejilo primere, ko govorimo o povsem notranjih položajih, pri čemer je navedeno še posebej očitno na področju prostega gibanja oseb, ki danes ne pomeni več samo ekonomske svoboščine, saj pravo EU omogoča prosto gibanje tudi ekonomsko neaktivnim osebam, ki so varovane z določbami PDEU o državljanstvu Unije. Poleg tega pa je Sodišče EU oblikovalo tudi določene izjeme od zahteve po čezmejnem elementu in povsem notranjega pravila na področju prostega pretoka blaga in državljanstva Unije, ki omogočajo, da se pravo EU lahko uporabi tudi, kadar v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve ne obstaja čezmejni element. Posledično je postalo vprašanje, ali neka zadeva spada na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, zelo zapleteno vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti brez poznavanja obstoječe sodne prakse Sodišča EU. Logična postopkovna posledica dejstva, da povsem notranji položaji ne spadajo na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, je nepristojnost Sodišča EU na podlagi člena 267 PDEU in nedopustnost predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki izhajajo iz zadev, ki se nanašajo na povsem notranje položaje. Kljub temu pa je Sodišče EU večkrat odgovorilo tudi na predhodna vprašanja, ki so izhajala iz nacionalnega postopka, v katerem so bili vsi elementi omejeni na samo eno državo članico. Gre za tradicionalno zelo kaotično in nejasno področje sodne prakse Sodišča EU, pri čemer je korak v pravo smer pomenila novejša zadeva Ullens de Schooten, v kateri je Sodišče EU prvič sistematiziralo vse vrste zadev, v katerih lahko odstopi od splošnega pravila in tradicionalni trilogiji Dzodzi, Guimont, Oosthoek dodalo četrto – Libert. Zahteva po čezmejnem elementu je na prvi pogled jasen in neposreden koncept, ki logično sledi besedilu in ciljem določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, vendar pa sodna praksa Sodišča EU kaže povsem drugačno sliko, zato so se pojavile ideje o spremembi in celo o odpravi zahteve po čezmejnem elementu.
Ključne besede: pravo EU, notranji trg, svoboščine notranjega trga, čezmejni element, povsem notranji položaji, sodna praksa Sodišča EU, povsem notranje pravilo, postopek predhodnega odločanja
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 94; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (836,62 KB)

3.
Izražanje genov za DNA in RNA metilaze in demetilaze pri bolnikih z rakom glave in vratu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Karmen Zorič, 2022, diplomsko delo

Opis: Letna incidenca raka glave in vratu (RGV, angl. Head and Neck cancer, HNC) znaša okoli 700 000 novo odkritih primerov po celotnem svetu, kar ga izmed vseh bolezni uvršča na šesto mesto. Najpogostejša oblika RGV je ploščatocelični karcinom, ki predstavlja 85 % vseh primerov RGV. Za RGV so značilni različni simptomi, ki tudi pomagajo pri odkrivanju bolezni. Zdravljenje temelji na določitvi stopnje napredovanja bolezni. Epigenetske spremembe, kot sta DNA in RNA metilacija, spadajo med značilne spremembe karcinoma. Ker je ekspresija genov metilaz in demetilaz v tkivih RGV še vedno slabo raziskana, smo v sklopu diplomskega dela v tkivih bolnikov RGV dodatno proučili gensko ekspresijo nabora DNA in RNA metilaz in demetilaz ter njihovo ekspresijo povezali s klinično patološkimi značilnostmi tumorjev glave in vratu ter jih izkoristili za napoved razvoja, zdravljenja in ponovitve bolezni. Tako smo v zdravem in tumorskem tkivu 34 bolnikov z rakom glave in vratu, s pomočjo metode RT-qPCR, proučili izražanje genov DNMT1, DNMT3A, DNMT3B, TET1, TET2, TET3 in TRDMT1. Ugotovili smo povezavo med izražanjem TRDMT1, kliničnimi parametri in dejavniki tveganja, vključno z mestom nastanka tumorja, kadilskim statusom, uživanjem alkohola ter HPV okužbo. Stopnja izražanja TRDMT1 je bila povezana z napredovanjem/agresivnostjo bolezni, in sicer se z znižanjem TRDMT1 stopnja napredovanja agresivnosti viša. Pri analizi izražanja DNA metilaz in demetilaz v odvisnosti od prisotnosti ali odsotnosti zasevkov v področnih bezgavkah v tumorskem tkivu smo ugotovili trend povišanega izražanja DNA metilaz in demetilaz v zgodnjih stadijih ter trend znižanega izražanja DNA metilaz in demetilaz v poznih stadijih. V ta namen bi bilo smiselno raziskavo razširiti na večje število vzorcev, s čimer bi se posledično povečala statistična moč analize, ki bi lahko prispevala k razjasnitvi vloge izražanja DNA in RNA metilaz ter demetilaz kot potencialnih kazalcev za klasifikacijo bolnikov in določitev ocene napredovanja bolezni.
Ključne besede: rak glave in vratu, metilaze, demetilaze, relativna genska ekspresija, tumorsko tkivo
Objavljeno v DKUM: 13.09.2022; Ogledov: 138; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

4.
Sinteza in uporaba maghemitnih nanodelcev funkcionaliziranih s polisaharidom za adsorpcijo elementov redkih zemelj : magistrsko delo
Matjaž Rantaša, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema sintezo magnetnih maghemitnih nanodelcev (MND), njihovo površinsko funkcionalizacijo s polisaharidom hondroitin sulfatom (HS) in raziskavo adsorpcije neodimovih (III) ionov (Nd3+) na magnetne nanoadsorbente. Namen magistrske naloge je bil ustvariti stabilne adsorbente, ki bi služili za vezavo in nadaljnjo regeneracijo elementov redkih zemelj (REE) iz vodnih raztopin. Magnetne nanoadsorbente smo karakterizirali s Fourierjevo transformirano infrardečo spektroskopijo na oslabljeni totalni odboj (ATR-FTIR), termogravimetrično analizo (TGA), dinamičnim sipanjem laserske svetlobe (DLS), X-žarkovno fotoelektronsko spektroskopijo (XPS), rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) in masno spektrometrijo sekundarnih ionov z analizatorjem na čas preleta (ToF-SIMS). Izvedene so bile magnetne meritve, meritve zeta potenciala, meritve skupnega organskega ogljika (TOC), naredili smo polielektrolitsko titracijo HS. Adsorpcijo nevezanega Nd3+ v supernatantu smo po odstranitvi magnetnih nanoadsorbentov merili z UV-VIS spektroskopijo. Tekom meritev smo preverjali vpliv kontaktnega časa, pH delovne raztopine in vpliv mase uporabljenega nanoadsorbenta. V tem magistrskem delu so zbrani podatki vseh sintez in funkcionalizacij, ki so bile izvedene. Podrobno so razloženi rezultati karakterizacij, podana je diskusija adsorpcije z vsemi slikami, grafi in tabelami, ki so nastale med izvajanjem eksperimentalnega dela. Rezultati kažejo, da se na funkcionalizirane MND adsorbirajo Nd3+, vendar sama metoda UV-VIS ni primerna za meritve adsorpcije v danem koncentracijskem območju delovnih raztopin in določitev adsorpcijske kapacitete.
Ključne besede: maghemitni nanodelci, hondroitin sulfat, neodim, adsorpcija, UV-VIS spektroskopija
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 174; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

5.
Funkcionalizacija zaščitnih mask z uporabo naravnih snovi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Maša Vračevič, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaščitne maske filtrirajo mikrobne delce in ščitijo uporabnika pred škodljivimi delci. Ključnega pomena za zaščito uporabnika in ljudi v njegovi okolici je zaščita pred nalezljivimi boleznimi. V ta namen je potrebna uporaba protimikrobnih sredstev, kot sta laktoferina in katehin.Za lažji nanos na površino maske smo pripravili raztopini, ki smo ju s pršenjem nanesli na notranjo površino sloja maske iz polipropilena (PP). Prisotnost potencialnih antiviralnih agensov na površini smo določili z gravimetrično tehniko tehtanja vzorcev pred in po pršenju, s spektroskopskimi metodami in z merjenjem naboja na površini s tehniko določanja zeta potenciala. Pri metodi x-žarkovne rentgenske spektroskopije (XPS) smo določali elementno sestavo na podlagi fotoefekta. Prisotnost agensov smo potrdili, če je bil na površini prisoten element, ki ni izhajal iz polipropilena. Z metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (ATR-FTIR) smo na podlagi sevanja infrardeče svetlobe v spektrometru dobili spektre. Vrhove spektrov laktoferina in katehina smo primerjali z dobljenimi spektri vzorcev in v primeru ujemanja vrhov določili prisotnost nanešenih agensov na površini. Da smo preverili kemijsko stabilnost vzorcev po simulaciji človeške sape, smo ponovno uporabili gravimetrično tehniko tehtanja in spektroskopsko metodo ATR-FTIR. Za določanje omočljivosti modificirane površine smo uporabili metodo goniometrije, kjer smo z doziranjem kapljic na površino izmerili stične kote. Zračno prepustnost vzorcev smo merili na podlagi različnih tlakov na napravi Karl Shroder KG air permeability tester. Protimikrobno delovanje površine vzorcev pa smo določili s testi antiviralnosti na petrijevkah. Analize, ki so bile narejene za dokaz prisotnosti slojev laktoferina in katehina na površini, so v večini pokazale prisotnost raztopine laktoferina. Sloj katehina ni bil prisoten na površini vzorca glede na rezultate merjenja zeta potenciala in spektrov dobljenih pri metodi ATR-FTIR. Prisotnost posameznih slojev nanosa pa je bila zaznana pri rezultatih antiviralnosti. Ti so pokazali, da v primeru popršenih vzorcev zunanjega sloja maske pride do redukcije oziroma zmanjšanja nastajanja modelnih virusov v primerjavi z nepopršenim materialom. Izmerjeni stični koti so pokazali, da imamo hidrofobno površino vzorcev, kar zagotavlja manjšo omočlljivost materiala. Z določanjem zračne prepustnosti smo želeli dokazati, da material omogoča zadostno prepustnost zraka, če na površino materiala nanesemo sloje antiviralnih agensov.
Ključne besede: polipropilen, laktoferin, katehin, antiviralnost, spektroskopija
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 178; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (5,21 MB)

6.
Vpliv dihalnih tehnik in izpostavljanja mrazu na športnike : diplomsko delo
Aleš Zemljič, 2022, diplomsko delo

Opis: V tekmovalnem športu, kjer vsi stremijo za vrhunskimi rezultati in izvajajo podobne treninge, štejejo malenkosti. Prednost pred nasprotniki športniki ne dobijo le s treningom temveč tudi z ustrezno regeneracijo in povečano odpornostjo na fizični in psihološki stres. Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti ali imajo različne dihalne tehnike in izpostavljanje mrazu pozitivne ali morebitne negativne učinke na športnika in na njegove športne dosežke. V svetovni literaturi je malo raziskav, ki bi potrdile, da imajo dihalne tehnike, kot je na primer svetovno znana metoda Wima Hofa, pozitiven vpliv na športnika in njegovo zmogljivost. Kljub vsemu so si raziskovalci enotni, da so dihalne tehnike za športnika odlično sredstvo za uravnavanje stresa in psihološko trdnost. Krioterapija in izpostavljanje športnika mrazu ali hladni vodi sta bistveno bolj raziskani. Večina raziskav potrjuje, da krioterapija pomaga športniku pri regeneraciji, izboljšanju fizioloških in drugih telesnih zmogljivostih ter da vpliva na povečano psihološko trdnost posameznika. Na osnovi pregledane literature lahko zaključimo, da kombinacija uporabe dihalne tehnike in izpostavljanja mrazu pozitivno vpliva na športnika in pripomore k doseganju boljših športnih dosežkov. Predstavlja namreč nujno potreben doprinos k športnikovem fizičnem in duševnem zdravju.
Ključne besede: dihalna tehnika, izpostavljanje mrazu, regeneracija, šport, pozitivni vpliv
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 91; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

7.
Biorazgradljivost biološko razgradljive plastike v morski vodi : magistrsko delo
Lara Lizzi, 2022, magistrsko delo

Opis: Plastika je s svojim pojavom na trgu povzročila pravo revolucijo in predstavlja eno izmed velikih civilizacijskih rešitev. Njene ugodne lastnosti so vplivale na naše vsakodnevno življenje v takšni meri, da si težko predstavljamo življenje brez nje. Plastika je prerasla večino umetnih materialov in je že dolgo pod okoljskim nadzorom, obstojnost plastike v okolju povzroča velike okoljske probleme, saj pogosto konča v ekosistemih, kjer ni zaželena. Posebej kritična so morja iz katerih se plastika težje izloča in negativno vpliva na morske živali, ujete v odpadke, in povzroča problem nano/mikroplastike, ki vstopa v prehranjevalno verigo. V težnji po razvoju podobnemu materialu plastiki, vendar s hitrejšim časom razgradnje in manjšim negativnim vplivom na okolje se je razvila t.i. biorazgradljiva plastika. V raziskovalnem delu smo v obdobju 190 dni spremljali biološko razgradljive (polilaktična kislina, polilaktična kislina premazana s hitozanom in plastika na osnovi škroba) in nerazgradljive vzorce plastik (polipropilen), ki so bili izpostavljeni simuliranem morskem okolju. Metode s katerimi smo analizirali plastične vzorce so gravimetrija, goniometrija, infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo, rentgenska difrakcija, termo-gravimetrična analiza in optična mikroskopija. Rezultati kažejo na stabilnost polipropilena v simuliranem morskem okolju, med tem ko lahko potrdimo degradacijo ostalih preučevanih biološko razgradljivih vzorcev s pomočjo uporabe več analiznih metod. Ob zaključku eksperimentalnega dela smo ugotovili, da je potrebno za določitev biorazgradljivosti uporabiti skupino analiznih tehnik, ki nam podajo vpogled v spremembe preučevanih vzorcev.
Ključne besede: Biološko razgradljiva plastika, razgradljivost, simulirana morska voda, polilaktična kislina.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 204; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (5,21 MB)

8.
Stigma in diskriminacija pri osebah z vidnimi in nevidnimi posebnimi potrebami : magistrsko delo
Katja Zemljič, 2022, magistrsko delo

Opis: Obstaja več vrst diskriminacije, med najbolj znanimi so diskriminacije na podlagi spola, starosti, rase itd. Z vsemi prej omenjenimi se prekriva kategorija, ki zajema posebne potrebe. Te so lahko vidne ali nevidne, kar otežuje njihovo klasifikacijo, vendar ne glede na njihovo vidnost osebe s posebnimi potrebami občutijo diskriminacijo v različnih okoljih in situacijah. Kot primer diskriminacij bi izpostavili mikroagresije, kjer gre za dejanja in vedenja, ki so mišljena dobronamerno, vendar so lahko diskriminatorna (npr. pretirana pomoč). Cilj obstoječega dela je proučiti diskriminacijo in stigmo pri osebah z vidnimi in nevidnimi posebnimi potrebami ter ugotoviti, ali obstajajo razlike. V vzorcu je bilo 106 oseb, od tega 20 oseb z vidno in 86 oseb z nevidno posebno potrebo. V vprašalniku smo preverjali občutke mikroagresij in avtostigme ter izkušnje diskriminacije. Ugotovili smo, da osebe z nevidnimi posebnimi potrebami doživljajo več diskriminacije kot osebe z vidnimi posebnimi potrebami. Prav tako smo odkrili primere mikroagresij ter tudi primerjali okolja glede na količino diskriminacije – največ diskriminacije so udeleženci doživljali v delovnem okolju. Razlik med spoloma in v količini mikroagresij ter povezave med avtostigmo in razkritjem nismo potrdili. Najbolj verjetna razlaga za zavrnitev hipotez je predvsem vzorec ter tudi okolje in vpliv pandemije ter morda tudi pojmovanje posebnih potreb. Kljub pomanjkljivostim raziskave smo odkrili, da je diskriminacija prisotna in bi bilo proti njej treba ukrepati predvsem preko izobraževanja oseb v javnih sistemih (šolstvu, zdravstvu itd.), saj do diskriminacije največkrat prihaja zaradi nezavedanja lastnih predsodkov ter pomanjkanja izobrazbe.
Ključne besede: posebne potrebe, stigma, diskriminacija, mikroagresije
Objavljeno v DKUM: 23.05.2022; Ogledov: 260; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
Vpliv strukture perja in dodatkov na odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc : magistrsko delo
Petra Knaus, 2022, magistrsko delo

Opis: Perje je kot odpadek nedvomno količinsko zadostno, lahko dostopno in poceni, poleg tega pa se ponaša s številnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, katere lahko v prid izkoristimo za raznorazne aplikacije. S ponovno uporabo odpadnega perja, z nastalo količino odpadkov tako prispevamo k razvoju okolju prijaznejših produktov. Namen magistrskega dela je bil raziskati možnost uporabe odpadnega perja kot adsorpcijski material za odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc (npr. odstranjevanje oljnih razlitij v vodno okolje). Pri tem smo se osredotočili predvsem na vpliv same strukture perja na sposobnost adsorpcije in le-to dodatno preučevali z dodajanjem dveh različnih zeolitov. Bistvo dodatka zeolitov pa je predstavljalo tudi končno ravnanje z adsorbiranim oljem, saj smo s tem želeli hkrati tudi izboljšati kvaliteto adsorbiranega olja za nadaljnjo obdelavo oz. uporabo nastalega odpadka (npr. v termične namene (ogrevanje)). Pri delu smo uporabljali Karl-Fisherjevo titracijo, ATR-FTIR spektroskopijo, EDXRF rentgensko fluorescenčno spektroskopijo in goniometrijo, pri čemer slednja ni bila uspešna zaradi nezmožnosti priprave primernega vzorca za izvedbo analize, zaradi samih karakteristih vzorcev. Adsorpcijske lastnosti materialov in kompozitov smo določali v skladu s sandardom ASTM F726-12. Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da struktura perja bistveno vpliva na sposobnost adsorpcije, in sicer smo dobili boljše rezultate pri narezanem perju, saj ima le-ta večjo aktivno površino in boljšo razporeditev samega materiala v primerjavi s celim perjem. Pri tem smo prav tako ugotovili, da sta oba materiala, v katera smo pakirali adsorbentski material primerna, vendar je material iz bombaža zaradi same strukture (gostejše tkanje) v primerjavi s tkanino iz viskoze učinkovitejši, saj adsorbira in tudi zadrži več adsorbiranega olja. Ob primerjavi obeh materialov je uporaba bombaža tudi okolju prijaznejši material, kar se tiče končne obdelave nastalega odpadka. Ob dodajanju zeolitov se je masa adsorbiranega olja zmanjšala v vseh primerih, v primerjavi s kompoziti pripravljeni samo s perjem. Zeoliti prav tako niso doprinesli k adsorpciji primesi (težkih kovin in ostalih elementov) iz adsorbiranega olja, kvečjemu so se v olje izločile prisotne snovi iz posameznih materialov. Tako lahko za zaključek sklenemo, da se je kompozit iz narezanega perja in bombaža, brez dodatkov zeolitov, izkazal kot najprimernejši kot adsorpcijsko sredstvo za odstranjevanje težko hlapnih lipofilnih substanc.
Ključne besede: perutninsko perje, zeolit, težkohlapne lipofilne substance, adsorpcija olja
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 373; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

10.
Napredna funkcionalizacija vlaken
Dolores Duh, 2022, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je funkcionalizacija bombažne in poliestrne tkanine z izbranimi substrati, ki med drugim, z namenom izboljšanja hidrofobnih in ognjevarnih lastnosti tekstilij na okolju prijazen in ekonomičen način, vključujejo nanodelce. V namen doseganja hidrofobnosti pri bombažu ter poliestru tekstilije, so vzorci bili apretirani s silikonom, heksanom ter titanijevim dioksidom. V namen pridobivanja ognjevarnih lastnosti bombaža so se uporabili premazi iz silikona, natrijevega bromida, lizina in titanijevega dioksida, za poliester pa sta bila uporabljena premaza iz lizina in titanijevega dioksida. Naštete kemične spojine so bile uporabljene posamično ali kombinirano ter nanešene v 1−2 slojih na površino tekstilije. Uspešnosti nanosov so bile testirane z uporabo gravimetrične metode, kjer je bilo opazovano, koliko nanosa se je na tekstiliji po sušenju obdržalo; goniometrije, kjer je bil opazovan stični kot med kapljico vode in apretirano površino tekstilije in tako opredeljena omočljivost; preprostega preliminarnega ognjevarnega testa, kjer je bila opazovana hitrost gorenja ter dolžina izgorelega vzorca. Izvedena je bila tudi ATR-FTIR tehnika, s katero se je na apretiranih vzorcih preverjala prisotnost določenih skupin in vezi, ki indicirajo posebne funkcionalnosti materiala. Pridobljeni rezultati so podani v nalogi, medsebojno so primerjani in na podlagi njih so izpostavljene ugotovitve.
Ključne besede: nanomateriali, hidrofobnost, ognjevarnost, bombaž, poliester, funkcionalizacija tekstilij, silikon, titanijev dioksid, heksan, natrijev bromid, lizin
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 330; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici