Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Monografija prinaša izsledke raziskave narečnega oblačilnega izrazja pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Na podlagi ugotovljenih glasoslovnih značilnosti – značilno ohranjanje kračine vseh issln. kratkih naglašenih samoglasnikov in izkazovanje definicijskih lastnosti panonske narečne ploskve vzhodne slovenščine – je utemeljena umestitev trojiškega govora v slovenskogoriško narečje panonske narečne skupine. Osrednji del monografije predstavlja prvi obsežnejši prispevek sploh k poznavanju narečne oblačilne terminologije pri Sveti Trojici. Opis podeželskega oblačilnega videza moških, žensk in otrok v drugi polovici 20. stoletja ter ob nekaterih posebnih priložnostih je nastal na podlagi ustnih pričevanj informatork, proučitve fotografij in lastnega, na izkušnjah temelječega vedenja. Tu predstavljeno in analizirano trojiško oblačilno izrazje je bilo pridobljeno z vodenimi intervjuji z govorci. Trojiški oblačilni termini so znotraj sedmih pomenskih sklopov predstavljeni ob izbranem slikovnem gradivu (304 slike) v obliki 736 abecedno urejenih slovarskih sestavkov. Obravnavani so glede na besedotvorne lastnosti in izvor, s čimer osvetljujemo pojave vnašanja tujih jezikovnih prvin v narečje, ter primerjano z iztočnicami v slovarskih delih, ki zajemajo knjižni jezik (Pleteršnikov slovar (1894–1895) in Slovar slovenskega knjižnega jezika2), s čimer osvetljujemo zgodovino pojavljanja posamezne besede v narečju in knjižnem jeziku, opredeljujemo njeno razširjenost ter opozarjamo na morebitne pomenske razlike.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, krajevni govor pri Sveti Trojici, terminologija, oblačilno izrazje
Objavljeno v DKUM: 11.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (8,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Monografija prinaša devet prispevkov, vezanih na raziskave slovanskih jezikov in književnosti. V prvem sklopu je predstavljena literarna ustvarjalnost mlajših slovenskih pisateljic, nadalje so izpostavljene značilnosti in problematika južnoslovanske medliterarne recepcije v sodobnem času, analizirana pa je tudi znana pesnitev Juri Muri po Sloveniji, ki jo lahko interpretiramo kot vodnik po kulturni dediščini. Drugi sklop odpirajo trije frazeološki prispevki, v katerih je spregovorjeno o živalih v primerjalnih frazemih v slovenščini, hrvaščini, makedonščini in ruščini, o bogastvu in revščini v slovenščini in ukrajinščini ter o slovensko-hrvaških frazeoloških ustreznikih. Sledi raziskava izbranih vidikov predsedniških slavnostnih govorov in inavguracijskega govora, analiza oblikoslovnih napak makedonskih govorcev in govork pri učenju slovenščine ter prikaz ekskurzije kot učne metode za usvajanje slovenščine, zlasti kot drugega in tujega jezika.
Ključne besede: slavistika, slovanski jeziki, slovanske književnosti, interdisciplinarne raziskave, slovanski jeziki kot drugi in tuji jeziki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (9,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Slovenija, zaradi svojega geografskega položaja, predstavlja stičišče zahodne in vzhodne Evrope, kar povzroča vedno večji priliv priseljencev, še posebej iz držav nekdanje Jugoslavije. Z mešanjem južnoslovanskih jezikov, religij, kultur in balkanskih običajev slovenska družba postaja vedno bolj kulturno obarvana. Neznanje jezika priseljencem pogosto povzroča težave v komunikaciji. Napačno je prepričanje, da materni jezik priseljencev zaradi podobnosti z južnoslovanskimi jeziki olajša učenje slovenščine. Prav podobnost med slovenščino in drugimi južnoslovanskimi jeziki priseljence pogosto zmede in vodi do jezikovnih napak. Da bi priseljencem olajšali proces učenja jezika in jih hkrati opozorili na najpogostejše jezikovne napake, smo na podlagi lastne priseljenske izkušnje izdelali jezikovno aplikacijo Slovify za učenje slovenščine za priseljence iz hrvaškega govornega okolja. Glavna ideja je bila, da uporabniki ob učenju slovenščine odkrivajo posebnosti slovenske družbe in kulture, usvajajo komunikacijske obrazce ter razumejo razlike in podobnosti med slovenščino in hrvaščino. Aplikacija zajema 10 tematskih sklopov in je popolnoma brezplačna ter dostopna vsem, ki so motivirani za učenje slovenščine. Med izdelavo aplikacije so bili upoštevani standardi znanja za učenje slovenščine na vstopni ravni (A1). Čeprav aplikacija Slovify omogoča učenje slovenskega jezika uporabnikom iz hrvaškega govornega okolja, je primerna tudi za priseljence iz ostalih držav nekdanje Jugoslavije, ki jim hrvaški jezik ni tuj.
Ključne besede: priseljenci, aplikacija, slovenščina, vstopna raven, učenje jezika
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (18,77 MB)

Opis: Prispevek predstavlja vključenost in udejanjanje identitetne vloge socialnozvrstnih različic slovenskega jezika pri pouku slovenščine na podlagi analize ciljev, vsebine in standardov znanja gimnazijskega učnega načrta, dvojezičnega gimnazijskega učnega načrta ter katalogov znanj za slovenščino v strokovnih srednjih šolah, v empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati študije primera in primerjalna analiza raziskave o rabi jezikov in njihovih različic med dijaki na dvojezični slovensko-madžarski gimnaziji in srednji strokovni šoli.
Ključne besede: slovenščina, socialne zvrsti jezika, učni načrti, gimnazije, dvojezični učni načrti, katalogi znanj, jezikovni stiki
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 13
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V pričujočem prispevku bomo v okviru pilotne obravnave prekmurskega narečja preverili primernost v projektu predvidenega postopka standardizacije slovenske narečne transkripcije, pri čemer bomo (1) preverili fonetično transkripcijo prekmurskega gradiva za SLA za issln. *, issln. *- in issln. *-; (2) opravili primerjavo s fonetičnim zapisom v dialektološki literaturi in gradivu, dostopnem po posameznih regionalnih središčih; (3) na izbranih primerih opravili akustično analizo dostopnih zvočnih posnetkov (eksperimentalnofonetična analiza).
Ključne besede: slovenščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, gradivo za SLA, fonetični zapis, eksperimentalnofonetične analize
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 81; Prenosov: 13
Celotno besedilo (895,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...