| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos do rabe socialnih zvrsti med mladimi
Melita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Socialne zvrsti jezika vzbujajo med raziskovalci zaradi porajajočih se sprememb vse več zanimanja, in sicer z vidika opazovanja jezikovnih zakonitosti, odnosa govorcev do zvrsti in med njimi. Učitelji in šola kot vzgojno-izobraževalna institucija naj bi bili tisti, ki dosledno opozarjajo na problematična mesta v govoru ter tako skozi rabo uzaveščajo pomembnost izbire okoliščinam ustreznega/primernega izraza. Raziskava na vzorcu skoraj tisoč anketiranih prinaša zanimive ugotovitve glede rabe socialnih zvrsti slovenskega jezika in odnosa mladostnikov do teh.
Ključne besede: socialne zvrsti jezika, slovenščina, mladostniki, učni načrti, učbeniški kompleti
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 40; Prenosov: 2
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih, govorkah izbranega koroškega narečja : magistrsko delo
Katja Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je raziskana variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih izbranega koroškega narečja. Teoretično so predstavljena področja sociolingvistike, sociolingvistike na Slovenskem, sociolingvističnih metod in smeri, variantnostnih raziskav govorjenega jezika pri nas in na tujem, jezika mladine, koroških narečnih značilnosti ter nejezikovnih dejavnikov (temeljnih družbenih vzorcev in socialnopsiholoških dejavnikov), zaradi katerih prihaja do govornih variacij. Empirični del sestoji iz študij primerov šestih mobilnih mladih Korošcev, treh informantov in treh informant, s katerimi so bili izvedeni sociolingvistični intervjuji v skupnem obsegu šestih ur in trinajstih minut, njihov govor pa je bil kasneje še variantnostno analiziran. Sklenemo lahko, da govor vseh informantov variira, informante pa lahko razvrstimo v različne tipe govorcev (dva sta kodna preklopljevalca in dva narečna govorca, ena je kodna mešalka in ena profesionalna govorka). Potreba po večji variantnosti jezika je posledica družbenih sprememb, jezik pa obstaja na kontinuumu med narečnim in knjižnim, kjer je prisotnih mnogo govornih varietet, prilagojenih specifičnim govorcem in specifičnim govornim okoliščinam, v katerih se nahajajo. V sklepu predstavljamo omejitve naše raziskave in ponujamo priporočila za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: variantnost, govorjena slovenščina, geografska mobilnost, koroško narečje, mladi
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 117; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Slavistična prepletanja 1
2022

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 1 zajema sedemnajst prispevkov, vezanih na slovenščino, druge slovanske jezike in medslovanske stike. V prvem sklopu so izpostavljeni jezikovnosistemski, zlasti morfološko-sintaktični poudarki sodobnih slavističnih raziskav. Drugi sklop prinaša jezikovnonormativno problematiko in se pri tem osredinja na pravorečje in pravopis v slovanskih jezikih. Tretji sklop je posvečen frazeološkim raziskavam, pri čemer je posebej izpostavljen zlasti medslovanski vidik, izsledki pa posegajo tudi na področje medkulturnosti. Preplet različnih raziskovalnih polj, metodoloških izhodišč in pristopov temelji na izhodiščnem razmisleku o aktualnih slavističnih vprašanjih, njihovih raziskovalnih potencialih ter izzivih slavistike v 21. stoletju.
Ključne besede: slovanski jeziki, jezikovni sistem, jezikovna raba, jezikovna norma, frazeologija
Objavljeno v DKUM: 26.04.2022; Ogledov: 418; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (9,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pravopisna zmožnost učencev in učenk v 9. razredu osnovne šole
Kaja Podgoršek, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost zajema sposobnost teoretičnega poznavanja in praktične uporabe pravil pri določenem jeziku. V magistrskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost učencev in učenk v 9. razredu osnovne šole so v teoretičnem delu podrobno prikazni sporazumevalna zmožnost, sporazumevalne dejavnosti, in sicer poslušanje, govorjenje, branje in pisanje, pismenost in pravopisna pismenost, vloga učitelja, Učni načrt za slovenščino (2018), kjer so podrobneje opisani splošni cilji, operativni cilji in standardi znanja, na koncu teoretičnega dela pa je predstavljen tudi pravopis in pravila iz pravopisa, ki se navezujejo na cilje pravopisne zmožnosti. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo150 učencev in učenk 9. razreda osnovne šole iz štirih različnih osnovnih šol po Sloveniji. S pomočjo preizkusa znanja, ki je zajemal šest nalog, smo natančno preverili pravopisno zmožnost končnih ločil, predlogov k/h in s/z in male ter velike začetnice. Preizkus znanja je bil sestavljen v skladu z operativnimi cilji, ki so navedeni v Učnem načrtu za slovenščino (2018). Učenci in učenke so bili najuspešnejši pri reševanju sklopa, kjer smo preverjali predloga k/h in s/z. Dosegli so uspešnost v 90,0 %. Največ težav pa so imeli pri reševanju sklopa, ki je zajemal malo in veliko začetnico, saj so bili uspešni zgolj v 73,0 %. Učenci in učenke v 9. razredu osnovne šole so pri vseh treh sklopih, ki smo jih preverjali, celostno dosegli pozitiven rezultat, kar pomeni, da imajo razvito pravopisno zmožnost, ki pa se vedno lahko nadgradi in izpopolni.
Ključne besede: pravopis, pravopisna zmožnost, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 478; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (778,44 KB)

5.
Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju
2021, zbornik

Opis: Znanstvena monografija o poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (DTJ) za otroke priseljence, ki so zaradi svojih jezikovnih in kulturoloških posebnosti v neugodnem položaju v primerjavi z vrstniki, je zasnovana transdisciplinarno in prinaša razprave s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in umetniških disciplin, ki se z različnih vidikov lotevajo poučevanja slovenščine kot DTJ. V monografiji je objavljenih 16 poglavij, ki so razdeljena v 3 smiselne celote: Poučevanje jezika in medkulturnost, ki predstavlja medkulturnost, didaktična načela, razvojne značilnosti otrok ter metod dela z otroki priseljenci; v drugem delu monografije, poimenovanem Jezik o jeziku, so poglavja o razvijanju in spodbujanju jezikovnih kompetenc ter medkulturne zmožnosti; tretji del, Jezik različnih področij dejavnosti in predmetnih področij, so poglavja, ki se navezujejo na matematiko, naravoslovje in umetnost.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predšolska vzgoja, razredni pouk, medkulturnost, transdisciplinarnost
Objavljeno v DKUM: 26.07.2021; Ogledov: 609; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (13,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vpliv angleščine na izbrane slovenske spletne medije
Ines Držaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na raziskavi jezika izbranih slovenskih spletnih medijev, ki se v zadnjem desetletju zaradi razvoja interneta silovito množijo. Internet je močno zabrisal meje med kulturami različnih držav, zato je bil cilj poizvedeti, na katerih področjih in na kakšen način se ameriška kultura odraža v slovenskih spletnih medijih. Zaradi ogromnega števila spletnih medijev je med njimi velika tekmovalnost, zato novinarji uporabljajo različne trike, ki bralce še bolj pritegnejo. Članki so pogosto napisani v naglici, večinoma pa se daje poudarek zgolj vsebini napisanega. Pod drobnogled so bili vzeti priljubljeni slovenski spletni mediji 24 ur, Cosmopolitan, Delo, Dnevnik, Dolenjski list, RTV Slo, Siol.net, Slovenske novice, Zadovoljna si, Žurnal in Večer. Pozornost je bila usmerjena na jezik, ki je glavno orodje sporočanja, zato so bili članki omenjenih medijev sprva slovnično in pravopisno analizirani. Še večja pozornost je bila namenjena vdoru angleških prvin v slovenske spletne medije, saj ima dandanes angleščina na spletu in na splošno v svetu izrazito prevlado in jo več kot upravičeno označujemo za linguo franco. Na vsakem koraku je moč zaslediti veliko število angleških tujk, izposojenk in kalkov, ki jasno kažejo na izrazit vpliv ameriške kulture. Treba je poudariti tudi vpliv angleščine na pravopis in skladnjo ter nekaj besed nameniti še družbenokulturnim vplivom. Posledično je to pripeljalo do sprememb v slovenskem jeziku, zato je cilj magistrskega dela ugotoviti, ali je v slovenskih spletnih medijih nepotrebnega prevzemanja iz angleščine preveč, zaradi česar so lahko posamezni članki že na meji razumljivega slovenskemu bralcu. Želja po čim večjem zaslužku je skrb za jezikovno pravilnost prispevkov in s tem tudi lektorje potisnila na stranski tir. Nič presenetljivega ni, da je slovenščina začela postopoma izgubljati besedje, saj smo ga nadomestili z angleško terminologijo, zato je pomembno poglavje posvečeno tudi vprašanju ogroženosti slovenščine. Na koncu je bila izvedena še krajša anketa, katere namen je bil preveriti, ali Slovenci razumejo vsebino prebranega kljub prisotnosti prvin angleškega jezika, in poizvedeti o izkušnjah anketiranih z vdorom angleščine v slovenske spletne medije ter pogledih nanj.
Ključne besede: magistrska dela, slovenski spletni mediji, slovenščina in pravopisna pravilnost, vpliv angleščine, ogroženost slovenščine, lektorji
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 428; Prenosov: 0

7.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA V IZBRANIH GOVORNIH POLOŽAJIH MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Mihaela Škof, 2013, diplomsko delo

Opis: V slovenskem jeziku se sporazumevamo doma, v šoli, službi, na podeželju, v mestih, skratka skoraj povsod, vendar pa pri tem uporabljamo prostorsko in družbeno pogojene različice jezika, ki jih imenujemo socialne zvrsti, te so v diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika v izbranih govornih položajih med učenci zadnjega triletja osnovne šole podrobneje obdelane. Socialne zvrsti se delijo na dve večji skupini, in sicer na knjižni in neknjižni jezik. Knjižnega jezika ne govorimo od malega, temveč se ga naučimo predvsem v šoli, ali ob branju knjig in gledanju televizije. Knjižni jezik se deli na zborni in na knjižni pogovorni jezik, neknjižni jezik pa delimo na zemljepisna narečja, pokrajinske pogovorne jezike in na interesne zvrsti, med katere spadajo sleng, žargon in argo. V teoretičnem delu sem pozornost posvetila predvsem narečjem, natančneje slovenskogoriškemu narečju. V to skupino spadata krajevna govora učencev obravnavanih osnovnih šol, in sicer lenarški in voličinski govor. Pozornost sem namenila tudi govorici mladih oziroma mladostniškemu slengu, saj ga v učbeniških kompletih pri obravnavanju interesnih zvrsti najpogosteje uporabljajo. Opredelila sem tudi naloge in cilje jezikovnega pouka ter didaktična načela, ki jih mora učitelj upoštevati pri učnem procesu. Pregledala sem zastopanost socialnih zvrsti v učnem načrtu za slovenščino, v katerem je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev in ugotavljala vlogo socialnih zvrsti v samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan za tretje triletje osnovne šole. V empiričnem delu sem na podlagi anketnega vprašalnika ugotavljala, kako se učenci tretjega triletja sporazumevajo v različnih govornih položajih. Zanimalo me je predvsem, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno ali sleng) uporabljajo pri pogovoru s starši, s sokrajani (z nevrstniki in vrstniki), z učitelji, s sošolci in z delavci šole (tajnica, hišnik, kuharice …). Zanimalo me je tudi znanje krajevnega govora in odnos do njega. S pomočjo dodatnih nalog v anketnem vprašalniku sem preverjala narečno besedje učencev in ugotavljala, katere so najpogostejše oblike narečnih besed, ki jih učenci uporabljajo v svojem krajevnem narečju. Po predelanih rezultatih anketnega vprašalnika sem prišla do ugotovitev, da se učenci v domačem okolju sporazumevajo pretežno v narečju, pri pouku dajejo prednost knjižnemu jeziku, medtem ko pri pogovoru s sošolci in z vrstniki v šoli večinoma uporabljajo mladostniški sleng. Učenci so mnenja, da zelo dobro obvladajo krajevni govor in ga tudi radi uporabljajo.
Ključne besede: socialne zvrsti, narečje, govorni položaj, učenci, učni načrt, didaktična načela, učbeniški komplet
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 505; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

8.
FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNE
Andreja Bukovinski, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino. Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Ključne besede: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 409; Prenosov: 0

9.
E-IZOBRAŽEVANJE PRI POUKU SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI
Andreja Zalokar, 2010, diplomsko delo

Opis: Računalnik in svetovni splet postajata človekova zvesta spremljevalca v vsakdanjem življenju. Najbolj navdušeni uporabniki so mladi, ki prek svetovnega spleta sklepajo nova poznanstva, iščejo informacije in odkrivajo novosti. Zato so učitelji kmalu ugotovili, da mora tudi izobraževalni proces slediti trendom, če želi še naprej motivirati učence. Diplomsko delo z naslovom E-izobraževanje pri pouku slovenskega jezika in književnosti predstavlja možnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in e-izobraževanja pri poučevanju slovenskega jezika in književnosti tako na daljavo kot pri klasičnem pouku. Cilj je prikazati e-izobraževanje kot enega izmed možnih načinov obravnave snovi in ne kot sredstvo za izpodrivanje učitelja in njegove vloge v izobraževalnem procesu. Le-ta je z nekaterimi spremembami še zmeraj ključnega pomena. Predstavljena sta Slovensko izobraževalno omrežje in E-področna skupina RS za slovenščino, ki skupaj skrbita za dostopnost e-gradiv. Njim je posvečen osrednji del diplomskega dela, saj so temeljnega pomena za izvajanje e-izobraževanja. Prikazana sta primera dobrih e-gradiv za jezikovni in književni pouk. Diplomsko delo je med drugim zastavljeno tudi kot pomoč učiteljem slovenščine, ki šele uvajajo e-izobraževanje v pouk, zato prinaša nekatere enostavne rešitve v obliki predstavitev uporabnih spletnih strani, programov in primerov dobre prakse.
Ključne besede: Ključne besede: IKT, e-izobraževanje, e-šola, e-učilnica, e-kompetentni učitelj, e-gradiva, splet.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 358; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici