| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 92
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravopisna zmožnost učencev in učenk v 9. razredu osnovne šole
Kaja Podgoršek, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost zajema sposobnost teoretičnega poznavanja in praktične uporabe pravil pri določenem jeziku. V magistrskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost učencev in učenk v 9. razredu osnovne šole so v teoretičnem delu podrobno prikazni sporazumevalna zmožnost, sporazumevalne dejavnosti, in sicer poslušanje, govorjenje, branje in pisanje, pismenost in pravopisna pismenost, vloga učitelja, Učni načrt za slovenščino (2018), kjer so podrobneje opisani splošni cilji, operativni cilji in standardi znanja, na koncu teoretičnega dela pa je predstavljen tudi pravopis in pravila iz pravopisa, ki se navezujejo na cilje pravopisne zmožnosti. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo150 učencev in učenk 9. razreda osnovne šole iz štirih različnih osnovnih šol po Sloveniji. S pomočjo preizkusa znanja, ki je zajemal šest nalog, smo natančno preverili pravopisno zmožnost končnih ločil, predlogov k/h in s/z in male ter velike začetnice. Preizkus znanja je bil sestavljen v skladu z operativnimi cilji, ki so navedeni v Učnem načrtu za slovenščino (2018). Učenci in učenke so bili najuspešnejši pri reševanju sklopa, kjer smo preverjali predloga k/h in s/z. Dosegli so uspešnost v 90,0 %. Največ težav pa so imeli pri reševanju sklopa, ki je zajemal malo in veliko začetnico, saj so bili uspešni zgolj v 73,0 %. Učenci in učenke v 9. razredu osnovne šole so pri vseh treh sklopih, ki smo jih preverjali, celostno dosegli pozitiven rezultat, kar pomeni, da imajo razvito pravopisno zmožnost, ki pa se vedno lahko nadgradi in izpopolni.
Ključne besede: pravopis, pravopisna zmožnost, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (778,44 KB)

2.
Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju
2021, zbornik

Opis: Znanstvena monografija o poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (DTJ) za otroke priseljence, ki so zaradi svojih jezikovnih in kulturoloških posebnosti v neugodnem položaju v primerjavi z vrstniki, je zasnovana transdisciplinarno in prinaša razprave s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in umetniških disciplin, ki se z različnih vidikov lotevajo poučevanja slovenščine kot DTJ. V monografiji je objavljenih 16 poglavij, ki so razdeljena v 3 smiselne celote: Poučevanje jezika in medkulturnost, ki predstavlja medkulturnost, didaktična načela, razvojne značilnosti otrok ter metod dela z otroki priseljenci; v drugem delu monografije, poimenovanem Jezik o jeziku, so poglavja o razvijanju in spodbujanju jezikovnih kompetenc ter medkulturne zmožnosti; tretji del, Jezik različnih področij dejavnosti in predmetnih področij, so poglavja, ki se navezujejo na matematiko, naravoslovje in umetnost.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predšolska vzgoja, razredni pouk, medkulturnost, transdisciplinarnost
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (13,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vpliv angleščine na izbrane slovenske spletne medije
Ines Držaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na raziskavi jezika izbranih slovenskih spletnih medijev, ki se v zadnjem desetletju zaradi razvoja interneta silovito množijo. Internet je močno zabrisal meje med kulturami različnih držav, zato je bil cilj poizvedeti, na katerih področjih in na kakšen način se ameriška kultura odraža v slovenskih spletnih medijih. Zaradi ogromnega števila spletnih medijev je med njimi velika tekmovalnost, zato novinarji uporabljajo različne trike, ki bralce še bolj pritegnejo. Članki so pogosto napisani v naglici, večinoma pa se daje poudarek zgolj vsebini napisanega. Pod drobnogled so bili vzeti priljubljeni slovenski spletni mediji 24 ur, Cosmopolitan, Delo, Dnevnik, Dolenjski list, RTV Slo, Siol.net, Slovenske novice, Zadovoljna si, Žurnal in Večer. Pozornost je bila usmerjena na jezik, ki je glavno orodje sporočanja, zato so bili članki omenjenih medijev sprva slovnično in pravopisno analizirani. Še večja pozornost je bila namenjena vdoru angleških prvin v slovenske spletne medije, saj ima dandanes angleščina na spletu in na splošno v svetu izrazito prevlado in jo več kot upravičeno označujemo za linguo franco. Na vsakem koraku je moč zaslediti veliko število angleških tujk, izposojenk in kalkov, ki jasno kažejo na izrazit vpliv ameriške kulture. Treba je poudariti tudi vpliv angleščine na pravopis in skladnjo ter nekaj besed nameniti še družbenokulturnim vplivom. Posledično je to pripeljalo do sprememb v slovenskem jeziku, zato je cilj magistrskega dela ugotoviti, ali je v slovenskih spletnih medijih nepotrebnega prevzemanja iz angleščine preveč, zaradi česar so lahko posamezni članki že na meji razumljivega slovenskemu bralcu. Želja po čim večjem zaslužku je skrb za jezikovno pravilnost prispevkov in s tem tudi lektorje potisnila na stranski tir. Nič presenetljivega ni, da je slovenščina začela postopoma izgubljati besedje, saj smo ga nadomestili z angleško terminologijo, zato je pomembno poglavje posvečeno tudi vprašanju ogroženosti slovenščine. Na koncu je bila izvedena še krajša anketa, katere namen je bil preveriti, ali Slovenci razumejo vsebino prebranega kljub prisotnosti prvin angleškega jezika, in poizvedeti o izkušnjah anketiranih z vdorom angleščine v slovenske spletne medije ter pogledih nanj.
Ključne besede: magistrska dela, slovenski spletni mediji, slovenščina in pravopisna pravilnost, vpliv angleščine, ogroženost slovenščine, lektorji
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 158; Prenosov: 0

4.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA V IZBRANIH GOVORNIH POLOŽAJIH MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Mihaela Škof, 2013, diplomsko delo

Opis: V slovenskem jeziku se sporazumevamo doma, v šoli, službi, na podeželju, v mestih, skratka skoraj povsod, vendar pa pri tem uporabljamo prostorsko in družbeno pogojene različice jezika, ki jih imenujemo socialne zvrsti, te so v diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika v izbranih govornih položajih med učenci zadnjega triletja osnovne šole podrobneje obdelane. Socialne zvrsti se delijo na dve večji skupini, in sicer na knjižni in neknjižni jezik. Knjižnega jezika ne govorimo od malega, temveč se ga naučimo predvsem v šoli, ali ob branju knjig in gledanju televizije. Knjižni jezik se deli na zborni in na knjižni pogovorni jezik, neknjižni jezik pa delimo na zemljepisna narečja, pokrajinske pogovorne jezike in na interesne zvrsti, med katere spadajo sleng, žargon in argo. V teoretičnem delu sem pozornost posvetila predvsem narečjem, natančneje slovenskogoriškemu narečju. V to skupino spadata krajevna govora učencev obravnavanih osnovnih šol, in sicer lenarški in voličinski govor. Pozornost sem namenila tudi govorici mladih oziroma mladostniškemu slengu, saj ga v učbeniških kompletih pri obravnavanju interesnih zvrsti najpogosteje uporabljajo. Opredelila sem tudi naloge in cilje jezikovnega pouka ter didaktična načela, ki jih mora učitelj upoštevati pri učnem procesu. Pregledala sem zastopanost socialnih zvrsti v učnem načrtu za slovenščino, v katerem je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev in ugotavljala vlogo socialnih zvrsti v samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan za tretje triletje osnovne šole. V empiričnem delu sem na podlagi anketnega vprašalnika ugotavljala, kako se učenci tretjega triletja sporazumevajo v različnih govornih položajih. Zanimalo me je predvsem, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno ali sleng) uporabljajo pri pogovoru s starši, s sokrajani (z nevrstniki in vrstniki), z učitelji, s sošolci in z delavci šole (tajnica, hišnik, kuharice …). Zanimalo me je tudi znanje krajevnega govora in odnos do njega. S pomočjo dodatnih nalog v anketnem vprašalniku sem preverjala narečno besedje učencev in ugotavljala, katere so najpogostejše oblike narečnih besed, ki jih učenci uporabljajo v svojem krajevnem narečju. Po predelanih rezultatih anketnega vprašalnika sem prišla do ugotovitev, da se učenci v domačem okolju sporazumevajo pretežno v narečju, pri pouku dajejo prednost knjižnemu jeziku, medtem ko pri pogovoru s sošolci in z vrstniki v šoli večinoma uporabljajo mladostniški sleng. Učenci so mnenja, da zelo dobro obvladajo krajevni govor in ga tudi radi uporabljajo.
Ključne besede: socialne zvrsti, narečje, govorni položaj, učenci, učni načrt, didaktična načela, učbeniški komplet
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 208; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

5.
FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNE
Andreja Bukovinski, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino. Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Ključne besede: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 144; Prenosov: 0

6.
E-IZOBRAŽEVANJE PRI POUKU SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI
Andreja Zalokar, 2010, diplomsko delo

Opis: Računalnik in svetovni splet postajata človekova zvesta spremljevalca v vsakdanjem življenju. Najbolj navdušeni uporabniki so mladi, ki prek svetovnega spleta sklepajo nova poznanstva, iščejo informacije in odkrivajo novosti. Zato so učitelji kmalu ugotovili, da mora tudi izobraževalni proces slediti trendom, če želi še naprej motivirati učence. Diplomsko delo z naslovom E-izobraževanje pri pouku slovenskega jezika in književnosti predstavlja možnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in e-izobraževanja pri poučevanju slovenskega jezika in književnosti tako na daljavo kot pri klasičnem pouku. Cilj je prikazati e-izobraževanje kot enega izmed možnih načinov obravnave snovi in ne kot sredstvo za izpodrivanje učitelja in njegove vloge v izobraževalnem procesu. Le-ta je z nekaterimi spremembami še zmeraj ključnega pomena. Predstavljena sta Slovensko izobraževalno omrežje in E-področna skupina RS za slovenščino, ki skupaj skrbita za dostopnost e-gradiv. Njim je posvečen osrednji del diplomskega dela, saj so temeljnega pomena za izvajanje e-izobraževanja. Prikazana sta primera dobrih e-gradiv za jezikovni in književni pouk. Diplomsko delo je med drugim zastavljeno tudi kot pomoč učiteljem slovenščine, ki šele uvajajo e-izobraževanje v pouk, zato prinaša nekatere enostavne rešitve v obliki predstavitev uporabnih spletnih strani, programov in primerov dobre prakse.
Ključne besede: Ključne besede: IKT, e-izobraževanje, e-šola, e-učilnica, e-kompetentni učitelj, e-gradiva, splet.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

7.
8.
Vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj učencev devetega razreda osnovne šole
Nina Mager, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja vpliv branja na govorno-jezikovni razvoj učencev 9. razreda osnovne šole med govornim nastopanjem in pri pisanju strukturiranih besedil. Namen dela je predstaviti, kako lahko usmerjeno branje in uporaba različnih bralnih strategij pomagata učencem pri njihovem govorno-jezikovnem razvoju. V prvem, teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena osnovna terminologija, ki se nanaša na govorni in jezikovni razvoj posameznika; predstavljene so različne bralne strategije, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri poučevanju; prav tako so v teoretičnem delu podrobno predstavljeni govorni nastopi in pisanje strukturiranih besedil v osnovni šoli pri pouku slovenščine. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, iz katere smo ugotovili vpliv branja in uporabe bralnih strategij na govorne nastope učencev ter na pisanje strukturiranih besedil. V prvem delu so predstavljene analize govornih nastopov in pisanja strukturiranih besedil, slušne analize govornih nastopov in njihovega zapisa ter primerjava govornih nastopov s pisanjem strukturiranih besedil, od koder izhajajo razlike, ki jasno kažejo na vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj posameznih učencev. V drugem delu empiričnega dela so predstavljeni rezultati analize, pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učenci kontrolne in eksperimentalne skupine ter polstrukturirani intervju učiteljice slovenščine. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, da se govorno-jezikovni razvoj izboljša učencem eksperimentalne skupine, ker smo skozi delo z njimi redno uporabljali usmerjeno branje in več različnih vrst bralnih strategij. Uporaba jezika se tako ni izboljšala le pri govornih nastopih, temveč tudi pri pisanju strukturiranih besedil, na kar kaže primerjava govornih nastopov in strukturiranih besedil posameznih učencev. Del magistrskega dela je namenjen tudi vsem gradivom, ki so bila izdelana za poučevanje branja in uporabo bralnih strategij za namene izboljšanja govorno-jezikovnega razvoja učencev, to so učni načrti za vsako uro posebej tako za kontrolno kot eksperimentalno skupino in vaje oziroma delovni listi z bralnimi strategijami za razumevanje prebranega
Ključne besede: govorno-jezikovni razvoj, branje, bralne strategije, pisanje strukturiranih besedil, govorni nastopi.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 451; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (8,07 MB)

9.
Vpliv računalniških iger na jezik igralcev (starih do 30 let)
Andreja Gracej, 2019, magistrsko delo

Opis: Računalniške igre mladim predstavljajo nek pobeg iz realnega sveta, v tem svetu pa lahko gradijo druge, nove svetove, se povezujejo z drugimi igralci, pri tem pa so lahko bolj uspešni kot v realnem svetu, kar jih še posebej pritegne. Za vse to je ključnega pomena komunikacija, ki pri tem poteka, ali z drugimi igralci, ki igro igrajo, ali pa z igro samo. V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšno vlogo ima slovenščina v svetu računalniških iger, kako nanjo vpliva angleščina, ki je univerzalen jezik tega področja, in kako igralci sprejemajo dejstvo, da večine najbolj igranih iger v slovenščini ni mogoče igrati. Empirični del magistrskega dela nam pokaže, kakšen odnos imajo anketirani do slovenščine in samih prevodov v slovenščino, kako sprejemajo angleščino in kako se znajdejo v situacijah, ko morajo za uspešnost v igri komunicirati z drugimi igralci, ki niso govorci slovenščine. Za analizo smo uporabili anketni vprašalnik. Odgovore smo natančno analizirali in ugotovili, da računalniške igre v luči dejstva, da prevodi v slovenščino pri večini iger niso na voljo, močno vplivajo na jezik igralcev, ki je slovenščina. Na tem področju se tako uporabljajo zgolj besede v angleščini ali pa gre za kombinacijo slovenščine in angleščine. Večina igralcev slovenskim prevodom zaradi pričakovane slabe kvalitete prevodov in navajenosti na angleščino ni naklonjena, tisti pa, ki bi želeli preizkusiti igranje v slovenščini, bi to storili zgolj zaradi radovednosti. Raziskava je bila izvedena na vzorcu mladih, ki so stari do vključno 30 let in redno igrajo računalniške igre ter so bili pripravljeni sodelovati. V njej je sodelovalo 366 posameznikov.
Ključne besede: Računalniške igre, komunikacija, jezik, slovenščina, angleščina.
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 400; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

10.
Pravopisna zmožnost odraslih
Amadeja Koren, 2019, magistrsko delo

Opis: Sporazumevalna zmožnost velja za temeljno človekovo zmožnost, pravopisna pismenost pa je lahko kazalec izobraženosti. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost odraslih smo zato s preizkusom preverjali znanje pravopisa med odraslimi, z anketnim vprašalnikom pa smo ugotavljali, kako svoje znanje ocenjujejo sami. Spraševali smo jih, katera pravopisna pravila so spoznali v šoli ter kako pogosto in kdaj jih upoštevajo v svojem vsakdanu. Raziskava je bila opravljena med novembrom 2017 in februarjem 2018. Vzorec je zajemal sto udeležencev z različno izobrazbo, starih od 21 do 74 let. Preizkus je vseboval 41 tipičnih napak iz štirih pravopisnih sklopov: ločila, prevzete besede in besedne zveze, pisanje skupaj oz. narazen ter raba velikih in malih črk, medtem ko smo izključili sklop o deljenju besed. Analiza preizkusov je pokazala, da nihče ni našel in popravil vseh pravopisnih napak, najvišje število doseženih točk je bilo 35, najnižje pa 3 (od 41). Zanemarljiva je bila razlika med spoloma v uspešnosti reševanja, v primerjavi rezultatov med starostnimi skupinami pa so se najbolje odrezali najstarejši sodelujoči. Ugotovili smo še, da je pravopisna zmožnost odvisna tudi od stopnje izobrazbe. Največ znanja so udeleženci pokazali pri odpravljanju napak pri rabi velikih in malih črk, največ napak so spregledali pri prevzetih besedah. Udeleženci menijo, da pravopisnih pravil ne poznajo ali jih ne uporabljajo (več), ker so jih veliko pozabili ali pa ker je od njihovega šolanja minilo veliko časa in znanja niso osveževali. Anketiranci pravopisna pravila najpogosteje upoštevajo pri pisanju uradnih dopisov ali v službi, tisti, ki pravila upoštevajo redko, pojasnjujejo, da tega od njih nihče ne zahteva, večina pa ob sporazumevanju med znanci in na družbenih omrežjih pravil sploh ne upošteva.
Ključne besede: jezikovna kultura, odrasli, pravopis, pravopisna zmožnost, pravopisni preizkus
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 453; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (653,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici