| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 66
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
51.
Aktivnosti z učenci migranti v osnovni šoli
Jasmina Turk, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pod vplivom globalizacije se na naše ozemlje priseljuje vse več populacije iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij. Ko se učitelj v šoli sreča z učencem migrantom, mora, kakor nalagajo zakoni in ostali dokumenti, izvesti aktivnosti, ki takemu učencu omogočajo čim prejšnjo in uspešno vključitev v novo okolje, jezik in kulturo. Kljub temu se nekateri učenci migranti znajdejo v veliki stiski zaradi neuspeha. V pričujočem delu smo v teoretičnem delu definirali osnovne pojme, povzeli ustrezno zakonsko podlago, natančno razgrnili Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole ter prikazali cilje, načela ter možne didaktično-metodične prilagoditve pri poučevanju učencev migrantov. Opomnili smo tudi, da morajo učitelji in učenci zadostno razviti medkulturne kompetence. Definirali smo, zakaj je drugojezičnost migrantova učna težava. V drugem, empiričnem delu smo primere učiteljevih aktivnosti razvrstili po dvostopenjskem modelu vključevanja, ki ga priporoča Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Priložili smo primer Zgibanke z osnovnimi informacijami za starše učencev migrantov, ki se na novo vpisujejo v osnovno šolo. Izdelali smo učno pripravo za izvedbo uvajalnice pred pričetkom šolskega leta za novo vpisane otroke priseljencev in prikazali vsebinsko povezanost te s šolo za starše. Nato smo za posameznega učenca pripravili individualni program za spremljanje njegovega napredka pri učenju slovenščine, načrt ocenjevanja in prilagoditve za prvi dve leti. Razvrstili smo tudi gradivo, učne načrte, zbornike, opise projektov in mesta z informacijami, ki učitelju slovenščine pomagajo, da se na poučevanje učencev migrantov dobro pripravi. Zaključili smo z ugotovitvijo, da vse obravnavane aktivnosti privedejo do uspešne vključitve učenca migranta.
Keywords: osnovna šola, slovenščina kot drugi/tuji jezik, učenci migranti, vključevanje, pripravljalnica
Published: 24.10.2016; Views: 918; Downloads: 126
.pdf Full text (2,36 MB)

52.
Pravorečna zmožnost dijakov med govornim nastopanjem pri pouku slovenščine v splošni gimnaziji
Aleksandra Štih, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja pravorečno zmožnost gimnazijcev med govornim nastopanjem pri pouku slovenščine. Namen dela je predstaviti jezikovne razlike med knjižnim jezikom in približkom knjižnega jezika, ki ga tvorijo dijaki, ko govorno nastopajo. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni têrmini, ki se nanašajo na didaktiko jezika, to so: pravorečna zmožnost kot del sporazumevalne zmožnosti, sporazumevalna načela, govorni nastopi od priprave, izvedbe, analize do vrednotenja. Posebej je razčlenjeno pravorečje, ki zajema izgovarjavo knjižnih glasov, prozodične prvine besede in besedila. Na koncu poglavja je v sklopu socialnih zvrsti izpeljana glasoslovna primerjava osrednjega prleškega govora in knjižnega jezika. Ugotovljeno je, da je največ razlik na ravni samoglasnikov, saj prleški narečni govori nimajo širokega o-ja in polglasnika. Empirični del izhaja iz ugotovljenih glasoslovnih razlik. Vzorec zajema 40 gimnazijcev, ki izhajajo iz osrednjih in vzhodnih prleških govorov. Prvi del raziskave temelji na zbranih posnetkih govornih nastopov, njihovi slušni analizi, izpolnjenih anketnih vprašalnikih in zapisanih gradivih. Oblikovana so merila in opisni kriteriji za vrednotenje pravorečne zmožnosti, po katerih so bili govorci pravorečno ocenjeni. V analizi so predstavljene temeljne izgovorne razlike oziroma narečni vdori v knjižni govorjeni jezik. Drugi del raziskave vključuje analizo anketnih vprašalnikov vseh govorcev ter analizo intervjujev, ki so bili izpeljani s pravorečno najboljšimi govorci. Interpretacija odkriva okoliščine in vzroke, ki vplivajo na razvijanje in oblikovanje pravorečne zmožnosti. Ugotovljeno je, da se redki gimnazijci zelo približajo knjižni izreki, čeprav jih je veliko dobrih in prepričljivih govorcev. Zato bi bilo treba pravorečje sistematično razvijati že od predšolskega obdobja, da bi govorci postopoma uzaveščali medkodno preklapljanje. Posebno poglavje je namenjeno praktičnim gradivom, to so izdelane pravorečne vaje za govorce, ki prihajajo iz osrednjega in vzhodnega prleškega narečja. S pomočjo pravorečnih vaj bodo dijaki izhajali iz narečnega jezika in jezikovnih razlik, da bodo uspešnejše preklapljali in razvijali knjižni govorjeni jezik.
Keywords: govorni nastop, pravorečje, prleško narečje, knjižni jezik, didaktika jezika
Published: 12.10.2016; Views: 614; Downloads: 108
.pdf Full text (2,40 MB)

53.
VPLIV JEZIKA V MEDIJIH NA MLADOSTNIKE Z ANALIZO IZBRANIH ODDAJ NA RADIU CITY
Zoran Franc, 2016, master's thesis

Abstract: Radio kot govorjeni medij, ki ne uporablja slike, je skupek govorjenja in glasbe, ki se prenaša prek določenih radijskih valov, zakupljenih na določeni radijski frekvenci. Vsaka radijska postaja posluje s svojo radijsko politiko in shemo, ki jo odgovorni uredniki pripravijo in določijo v naprej. Shema vsebuje elemente razvedrilnega in informativnega programa, ki se razlikuje med radijskimi postajami in je razdeljena drugače, razen splošno utečenih normiranih postavitev informativnega obveščanja. Preverili smo poslušanost radia v izbranem časovnem obdobju po meritvah Mediane, pregledali programsko shemo in politiko, se osredotočili na jezikovno in govorno kompetenco radijskih govorcev, ki so v prvi vrsti usmerjeni na poslušalca, ter dodaten pregled namenili analiziranju govora radijskih govorcev. Ker gre za javno občilo, namenjeno širši javnosti, del katere so tudi mladostniki, smo preverili jezikovno in govorno kompetenco ter vplive, ki se kažejo na mladostnikih, ter izvedli preizkus poslušanosti radijske postaje med mladostniki in dovzetnost uveljavljenih govornih norm, ki se dnevno večkrat pojavljajo v radijskem programu. Zanimalo nas je, ali prevzemajo določene oblike, in če, v kolikšni meri se vpliv tudi kaže. Upoštevali smo njihovo mnenje in mišljenje o medijih ter zbrane podatke analizirali in predstavili.
Keywords: radio, programska shema, poslušalec, radijski govorec, mladostniki, radijska postaja
Published: 06.12.2016; Views: 401; Downloads: 74
.pdf Full text (1,64 MB)

54.
Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini
Marjan Kulčar, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Namen doktorske disertacije Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini je raziskati glagolski vid v slovenščini in z njim povezano glagolsko vezljivost. Doktorska disertacija ima šest delov, tj. uvod, teoretični del, empirični del, sklepni del, preglednice ter seznam virov in literature. Vsebinsko najpomembnejši od teh so drugi, tretji in četrti del. Teoretični del doktorske disertacije predstavlja glagolski vid in čas ter glagolsko vezljivost, tvorjenost glagolov s posebnim poudarkom na predponskih obrazilih v povezavi s pomensko-skladenjsko podstavo, prikazane bodo vidskost in vrstnost glagolskih dejanj z vidika prislovnosti in faznosti predponskoobrazilnih tvorjenk ter različne vloge predponskih obrazil v predponskoobrazilnih tvorjenkah. Empirični del predstavlja raziskavo netvorjenih glagolov in izbranih glagolskih sestavljenk različnih pomenskih skupin glagolov ter vlogo predponskih obrazil pri spremembi glagolske vezljivosti, ki vezljivosti bodisi ne spreminjajo, jo zožijo ali razširijo; ugotavljalo se bo, kakšno je vezljivostno razmerje netvorjeni glagol : tvorjeni glagol : (skladenjsko)podstavni glagol. Na podlagi primerov bomo celostno in vzajemno sopostavili oblikoslovno (glagolski vid) in skladenjsko (glagolska vezljivost) kategorijo. Glagolski vid se bo tako potrjeval kot hkratna morfološka, leksikalna in skladenjska kategorija. Pri tem bomo opazovali (navadne) netvorjene glagole, predponskoobrazilno tvorjene glagole tako s prostimi predložnimi in zaimkovnimi glagolskimi morfemi (ločeno leksikalizirane in neleksikalizirane glagolske zveze s predložnim ali z zaimkovnim prostim glagolskim morfemom) kot tudi brez njih ter skladenjskopodstavne glagole. V sklepnem delu smo ugotovili, da je popolna vezljivostna prekrivnost med netvorjenimi glagoli, predponskoobrazilno tvorjenimi in (skladenjsko)podstavnimi glagoli možna le takrat, ko predponsko obrazilo tvorjenega glagola izraža samo faznost, npr. zasijati, ali perdurativnost, npr. pomisliti, saj samo levovezljivi netvorjeni glagoli po dodajanju takšnega predponskega obrazila ne doživijo dodatne desne vezave, kar je razvidno tudi iz (skladenjsko)podstavnega glagola.
Keywords: netvorjeni glagol, tvorjeni glagol, skladenjskopodstavni glagol, leksikalizirani in neleksikalizirani zaimkovni prosti glagolski morfemi, leksikalizirani in neleksikalizirani predložni prosti glagolski morfemi, blizu zgoljvidska predponska obrazila, abstraktni pomen predponskega obrazila tvorjenega glagola.
Published: 21.12.2017; Views: 514; Downloads: 76
.pdf Full text (2,76 MB)

55.
Prilagoditev gradiva in diferenciacija pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika ter vpliv motivacije na uspešnost učenja
Kaja Hercog, 2017, master's thesis

Abstract: V današnjem času je v Evropi več priseljencev, kot jih je bilo kadar koli prej. Priseljevanje je prisotno tudi v Sloveniji. V preteklosti so k nam prihajali predvsem prebivalci bivše Jugoslavije, danes pa se v našo državo zaradi službe, ljubezni ali družine priseljujejo ljudje s celega sveta. Večina se jih želi vključiti v družbo, normalno zaživeti in si tukaj ustvariti dom. Predpogoj za uspešno integracijo je znanje jezika okolja, v našem primeru slovenščine. Priseljenci se lahko vključijo v tečaje slovenščine kot drugega/tujega jezika povsod po državi in tako poskrbijo, da so se sposobni sporazumevati v vsakdanjem življenju. Za poučevanje našega jezika obstaja veliko kakovostnega gradiva, vendar se kažejo pomanjkljivosti, ki so mdr. povezane tudi s pripadnostjo posameznika določeni jezikovni skupnosti. V magistrskem delu je opozorjeno na pomanjkljivosti, ob tem pa so podani predlogi za izboljšavo in diferenciacijo nalog. Predmet zanimanja so še dejavniki motivacije in njihov vpliv na uspešnost učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika. Teoretični del je zaradi obsežnosti tematike razdeljen na obravnavo učenja in izobraževanja, kjer je poudarek namenjen odraslim in posebnostim poučevanja tovrstne skupine, na obravnavo slovenščine kot drugega/tujega jezika, pri čemer so obdelani izobraževalni programi in možnosti učenja, ter obravnavo obstoječega gradiva za poučevanje. V empiričnem delu je predstavljena analiza nalog v obstoječem gradivu, sledijo pa ji predlogi izboljšav in možnosti diferenciacije glede na jezikovno predznanje oz. pripadnost določeni jezikovni skupnosti. Nadgradnja zapisanega je analiza podatkov, pridobljenih z anketo, ki so dali vpogled v pomen motivacije pri učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika in v njeno povezanost z uspešnostjo učenja tujega jezika.
Keywords: Slovenščina kot drugi/tuji jezik, poučevanje, odrasli, diferenciacija, motivacija.
Published: 19.09.2017; Views: 402; Downloads: 96
.pdf Full text (2,61 MB)

56.
Pravopisna in slovnična ustreznost deklaracij prehranskih izdelkov
Karmen Strgar, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Pravopisna in slovnična ustreznost deklaracij prehranskih izdelkov s pravopisnega, slovničnega in stilističnega vidika obravnava zapise na deklaracijah predpakiranih prehranskih izdelkov. Predstavljene so splošne zakonitosti zapisovanja na deklaracijah in zakonodaja s tega področja. Opredeljena je jezikovna zakonodaja in pravila iz jezikovnih priročnikov: Slovenskega pravopisa (2007), Slovenske slovnice (Toporišič 2000) in Slovarja slovenskega knjižnega jezika 2 (2014), ki usmerjajo k ustreznemu pisanju neustreznosti, pojavljajočih se v analiziranih deklaracijah. Osrednji del obsega neustreznosti na analiziranih deklaracijah prehranskih izdelkov. Naključno je bilo izbranih, fotografiranih in prepisanih šest oz. sedem različnih deklaracij izdelkov štirinajst pogosteje rabljenih skupin živilskih izdelkov, in sicer moka, olje, mleko, jedilna čokolada, mlečna čokolada, kava, jabolčni nektar, čokoladni puding, peresniki, riž, sladkor, maslo, metin čaj in opečenec. Rezultati so zbrani glede na vrsto jezikovne neustreznosti, istovrstnost obravnavanih izdelkov in skupne blagovne znamke. Najobsežnejši del rezultatov zajemajo razvrstitve po vrstah jezikovnih neustreznosti: pravopisne, slovnične in stilistične. Neustreznosti na deklaracijah so vseh vrst, večinoma gre za manjše pomanjkljivosti, ki ne vplivajo na razumevanje napisanega. Deklaracije so bile obravnavane po skupinah istovrstnih živil, zato so tudi pomanjkljivosti primerljive. Opozorjeno je na pomanjkljivosti zapisovanja na deklaracijah, predlagane so njihove izboljšave, prav tako so predstavljene in podrobno razčlenjene nedorečenosti na jezikovnem področju.
Keywords: pravopis, slovnica, jezikovne neustreznosti, deklaracije, prehranski izdelki.
Published: 13.10.2017; Views: 596; Downloads: 65
.pdf Full text (3,45 MB)

57.
Besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe
Suzana Kolšek, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe natančneje predstavlja in analizira besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe. Analiza besedja obsega vzorec šestnajstih izbranih rap besedil, ki vsebujejo zaznamovano sestavino že v samem naslovu besedila. Pozornost je namenjena Toporišičevi splošni delitvi besed (2004) in Snojevi delitvi prevzetih besed (2006) na besede domačega izvora in na besede tujega izvora, med katere slednji uvršča tujke in izposojenke. Magistrsko delo je poleg omenjenih dveh raziskav podkrepljeno tudi z najrazličnejšimi raziskavami drugih avtorjev s področja narečjeslovja, prevzetosti besed in drugih jezikoslovnih razprav. Osrednji del magistrskega dela obsega slovenska rap besedila, ki so bila izbrana iz vsake narečne skupine, in sicer po dveh različnih kriterijih: iz vsake narečne skupine so bili izbrani en avtor in dve besedili; izjema je štajerska narečna skupina, iz katere so bili izbrani dva avtorja in dve besedili; besedila so bila izbrana tudi glede na zaznamovano sestavino v samem naslovu besedila. Analiza besedil obsega pomenske, oblikoslovne, glasoslovne in stilne značilnosti analiziranih besedil in podatke o izvoru besed. Bistven vidik preučevanja je vidik (ne)zaznamovanosti sestavin v izbranih besedilih slovenske rap glasbe. Vse značilnosti posameznih besed v izbranih besedilih temeljijo na jezikoslovnih podstavah jezikovnih priročnikov, in sicer Slovenske slovnice (2004), Slovarja slovenskega knjižnega jezika 2 (2014), Slovenskega pravopisa (2007), Slovenskega etimološkega slovarja (2016), Slovarja slovenskih frazemov (2011), Velikega slovarja tujk (2006), Priročnega slovarja tujk (2005), ter na primerih nekaterih korpusov slovenskega jezika (Gigafida, Nova beseda, Kres, Termania). Besedni analizi vsakega besedila je dodan grafični prikaz deleža zaznamovanega in nezaznamovanega besedja izbranih besedil.
Keywords: slovenski jezik, slovenska rap glasba, (ne)zaznamovano besedje, socialna zvrstnost slovenskega jezika, jezikovni priročniki
Published: 02.02.2018; Views: 547; Downloads: 67
.pdf Full text (3,28 MB)

58.
Jezik uporabnikov družbenega omrežja Facebook v Sloveniji
Nuša Robič, 2017, master's thesis

Abstract: Komunikacija je pomemben del našega življenja. Omogoča nam, da svobodno izražamo svoje mnenje in posledično tudi navezujemo stike z drugimi. Komuniciramo lahko besedno ali nebesedno, pisno ali ustno, zelo pomembno pa danes postaja tudi elektronsko komuniciranje. Danes si komuniciranja brez uporabe spleta in moderne tehnologije sploh ne moremo več predstavljati. A vendar je jezik, ki se uporablja na spletu, bistveno drugačen od knjižne norme. Ker menim, da se zelo oddaljuje od knjižne norme, sem se odločila to tudi podrobneje raziskati. V magistrskem delu se ugotavlja, kakšen jezik se dejansko rabi na družbenem omrežju Facebook, ki je eno izmed najpopularnejših družbenih omrežij predvsem med mladimi. Empirični del magistrskega dela pokaže, na katerih jezikovnih ravninah se kažejo največja odstopanja od knjižne norme, in ali jezik, ki ga uporabljamo na spletu, vpliva tudi izražanje v drugem okolju – šola, uradi … Analizirani so bili pogovori uporabnikov Facebooka, ki so starejši od trinajst let, saj je ta starost navedena kot pogoj za uporabo tega družbenega omrežja. Predvidevano je bilo, da se raba jezika spreminja glede na starost uporabnika, zato so bila analizirana besedila uporabnikov razdeljena v pet skupin glede na njihovo starost. Za ugotavljanje, ali se uporabniki zavedajo svojih napak, je bil uporabljen vprašalnik. Odgovori so bili natančno analizirani in na podlagi odgovorov se je pokazalo, da besedila uporabnikov odstopajo od knjižne norme na vseh jezikovnih ravninah in da se uporabniki napak, ki jih delajo pri pisanju, ne zavedajo. Raziskava je bila narejena na vzorcu posameznikov, ki so bili pripravljeni sodelovati. V raziskavi je sodelovalo 53 posameznikov.
Keywords: komunikacija, elektronska komunikacija, družbeno omrežje, Facebook, jezik
Published: 07.03.2018; Views: 371; Downloads: 132
.pdf Full text (2,02 MB)

59.
Strokovno izrazje v razstavnih katalogih Umetnostne galerije Maribor
Vesna Ocvirk, 2018, master's thesis

Abstract: Pogosto se srečamo z razstavnim katalogom, ki je del umetnostnozgodovinske stroke. Zdi se, da je slovenščina kot strokovni jezik v nevarnosti, da bi ga izpodrinila angleščina. Za pomanjkanjem strokovnega slovenskega izrazja pa trpi tudi umetnostna zgodovina. Stroka še vedno nima svojega terminološkega slovarja, zato smo primorani izrazje iskati v strokovnih priročnikih, kot so učbeniki, ter v monografijah in prispevkih strokovnjakov. Razstavni katalog kot besedilna vrsta še ni bil natančneje opredeljen ali kakor koli analiziran. Naš cilj je bil, da celovito predstavimo razstavne kataloge Umetnostne galerije Maribor, v katerih smo opazovali oblikovno in vsebinsko zgradbo ter strokovno izrazje, tega pa v nadaljevanju analiziramo glede na izvor, število besed in glede na besedno vrsto. Analiza je pokazala, da prevladuje samostalniško enobesedno izrazje, ki je večinoma prevzeto. Izkazalo se je, da se za isti pomen uporablja več različnih izrazov, čemur bi se morali v stroki izogibati, da ne bi prihajalo do nejasnosti. Na žalost pa v teh besedilih zasledimo tudi slogovne in pravopisne napake. Stroka brez natančno opredeljene terminologije ne funkcionira dovolj strokovno, zato je pomembno, da se v prvi vrsti terminologija poenoti in zapiše na enem mestu, v enojezičnem strokovnem slovarju.
Keywords: Umetnostna zgodovina, umetnostnozgodovinski priročniki, Umetnostna galerija Maribor, strokovni jeziki, razstavni katalog, strokovno izrazje, prevzetost.
Published: 18.10.2018; Views: 253; Downloads: 27
.pdf Full text (2,40 MB)

60.
Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli
Ana Ferk, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli prinaša nov pogled na oblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa pri pouku slovenskega jezika in književnosti v srednji šoli. Ukvarjali smo se z analiziranjem že obstoječe učne priprave na projektno učno delo, ki smo jo v nadaljevanju dopolnili ter izboljšali s sodobnimi učnimi pristopi in strategijami. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo, s katero smo povzeli in oblikovali teoretična dognanja o novejših pristopih k učenju ter o projektnem učnem delu. Praktični del omenjenega magistrskega dela sprva prinaša razčlembo učne priprave na projektno učno delo pri pouku književnosti, ki smo jo uresničili z metodo analize, nadalje pa se naše raziskovanje osredini okoli oblikovanja izboljšane različice učne priprave. V slednjo smo želeli vključiti spoznanja o novih pogledih na učenje in poučevanje (npr. sodelovalno, izkustveno učenje), poleg tega pa smo želeli učni proces zastaviti tako, da vključuje čim več oblik in metod dela, ki dandanes v tradicionalnem pouku niso aktualne. Posodobljeno učno pripravo smo zasnovali z metodama analize in sinteze. Posodobljena in z raznolikimi metodami dela podprta učna priprava je namenjena učiteljem, strokovnjakom, študentom pedagoških smeri in vsem, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja, da se kdaj odmaknejo od klasičnega načina poučevanja ter uporabijo razgibano in za učence zanimivo projektno učno delo.
Keywords: slovenščina, književnost, projektno učno delo, učna priprava, srednja šola.
Published: 21.11.2018; Views: 348; Downloads: 76
.pdf Full text (1,97 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica