| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 66
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
41.
UČENCI V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE IN NJIHOVA RABA RAZLIČNIH SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA
Katja Sojič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Učenci v tretjem triletju osnovne šole in njihova raba različnih socialnih zvrsti jezika sem se v prvem delu posvetila teoretični podstavi samega diplomskega dela, kasneje pa sem svoje teoretično znanje podkrepila še z empirično raziskavo. Na podlagi anonimnih anketnih vprašalnikov sem v empiričnem delu raziskovala, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno, sleng) uporabljajo učenci tretjega triletja osnovne šole, in sicer glede na različne okoliščine, kot so pogovor s starši, s sokrajani, z vrstniki iz kraja, s sošolci, z učitelji pri pouku slovenščine oziroma pri urah drugih predmetov ter z ostalimi zaposlenimi na osnovni šoli, npr. s tajnico, hišnikom, kuharicami … Izvedeti sem želela, kakšen je učenčev odnos do samega narečja, ki velja za pristni materni jezik. Prav tako sem ovrednotila naloge in cilje pouka slovenskega jezika ter didaktična načela s poudarkom na načelu naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Definirala sem tudi termina knjižni in neknjižni jezik ter pojasnila delitev na zborni in knjižno pogovorni jezik, pokrajinski pogovorni jezik, narečja in interesne govorice.
Keywords: didaktična načela, načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev, knjižni in neknjižni jezik, narečja, interesne govorice, okoliščine sporazumevanja.
Published: 01.08.2016; Views: 427; Downloads: 48
.pdf Full text (2,43 MB)

42.
Analiza neformalnega izobraževanja na primeru projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in njegova primerjava s formalnim izobraževanjem
Katja Dadič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je opis in analiza neformalne oblike izobraževanja na primeru vsebinskega stebra Urice medkulturnega dialoga, ki se je izvajal v okviru projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, in njegova primerjava s formalno obliko izobraževanja na primeru sklopa iz učnega načrta za gimnazije, predmeta slovenščina (materinščina), sklop Jezikovna politika v Republiki Sloveniji. V diplomskem delu so na primeru Uric medkulturnega dialoga opisani priprava na izvedbo, časovni okvir, pristopi, metodologije in oblike neformalnega izobraževanja. V izpostavljenih točkah je narejena primerjava s formalnim izobraževanjem, posledično pa so ugotovljene stične točke in razhajanja ter ključne pomanjkljivosti in prednosti obeh oblik izobraževanja. Diplomsko delo vsebuje še opis lastne vključenosti v projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in zaključne sklepe ter ugotovitve.
Keywords: neformalno izobraževanje, formalno izobraževanje, primerjava, stične točke, razlike, pomanjkljivosti, prednosti, metodologija
Published: 23.08.2016; Views: 651; Downloads: 46
.pdf Full text (1,74 MB)

43.
Zagorsko-trboveljski govor v besedilih skupine Orlek
Katja Podbregar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti zagorsko-trboveljskega govora, ki ga za svoje izražanje uporablja glasbena skupina Orlek. Raba narečja se namreč v umetnosti in medijih v zadnjem času vse bolj širi. Zaznamovanost skupine z domačim rudarskim okoljem odražajo njihova besedila, ki vsebujejo narečne in rudarske izraze. To besedišče je bilo uporabljeno za izdelavo slovarja, v katerem je poleg pomena določen še izvor posamezne besede, in je zabeleženo, ali je beseda zapisana v Slovarju slovenskega knjižnega jezika oz. v Slovenskem pravopisu. Skladbe oz. besedila so bila uporabljena tudi za analizo moderne vokalne redukcije. V 121 besedah je bil ugotovljen pojav moderne vokalne redukcije, v 43,8 % besed se i reducira do ničte stopnje. V izdelanem slovarju je obravnavanih 158 iztočnic, 9 % teh se navezuje na rudarstvo. Glede na izvor besed jih je kar 88,6 % nemškega izvora, 77 % obravnavanih besed je samostalnikov.
Keywords: zagorsko-trboveljski govor, skupina Orlek, rudarski in narečni izrazi, moderna vokalna redukcija, slovar.
Published: 13.09.2016; Views: 551; Downloads: 78
.pdf Full text (1,42 MB)

44.
UPORABA PREDLOGOV PRI POIMENOVANJU KRAJEV V OBČINI VIDEM
Stanislava Murko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Uporaba predlogov pri poimenovanju krajev v občini Videm je predstavljen predlog, ki je nepolnopomenska besedna vrsta. Predstavljen je s pomočjo slovnic Jožeta Toporišiča Slovenska slovnica (2004), Antona Breznika Slovenska slovnica za srednje šole (1916) ter slovnice Antona Bajca, Rudolfa Kolariča, Mirka Rupla in Jakoba Šolarja Slovenska slovnica (1956). Analiza zajema primerjavo definicij in vezavo predloga s skloni. Delo obravnava in predstavi termine, kot so krajevna skupnost, katastrska občina, občina, ledinsko ime in knjižna norma. Na območju občine Videm so za izbrane krajevne skupnosti Pobrežje, Videm in Leskovec pridobljena ledinska imena. V KS Pobrežje in delu KS Videm se govori prleško narečje, v KS Leskovec in drugem delu KS Videm pa se govori haloško narečje. Gradivo je bilo pridobljeno z ustnimi viri in pisno z Geodetske uprave. V diplomskem delu je najprej zapisana poknjižena iztočnica, tej pa za ločevalnim znakom || sledi znanstvena dialektološka transkripcija narečnega ali krajevnega imena. Sledita slovnični oznaki za spol in število ter kategorija imena. Pri krajevnih imenih je navedena glede na normo slovenskega knjižnega jezika ustrezna raba predlogov. Krajevna imena so razdeljena po krajevnih skupnostih, na začetku je vedno navedeno krajevno ime naselja, od koder je informator doma. Ledinska imena si sledijo po abecednem vrstnem redu. Zbrana ledinska imena so razložena s pomočjo etimoloških podatkov, ki so v večini pridobljeni iz Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Slovenskega etnološkega leksikona (SEL), Pleteršnikovega slovarja (Plet.), Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Krajevnega leksikona Slovenije (KLS) in drugih. Pri razlagi so pomagali tudi podatki, pridobljeni na Geodetski upravi in iz pripovedovanja informatorjev, ki ta imena še uporabljajo. Analizirana je tudi raba predlogov. S pomočjo zbranih ledinskih imen se da razbrati del dogajanja, značilnosti območja in sprememb, ki so se na izbranih geografskih območjih dogajala skozi zgodovino.
Keywords: predlog, knjižna norma, haloško narečje, prleško narečje, dialektologija, ledinsko ime
Published: 26.08.2016; Views: 451; Downloads: 44
.pdf Full text (906,83 KB)

45.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI OSNOVNOŠILCIH TRETJEGA TRILETJA
Mateja Mesarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenski jezik je vrednota, ki se nam danes zdi samoumevna in mnogim pač sredstvo sporazumevanja. V diplomski nalogi smo utemeljili, da je slovenski jezik res sredstvo sporazumevanja, vendar je jezik, katerega se moramo skozi izobraževalni proces priučiti, saj nam je v zibel položen le materni jezik, ki je del slovenskega jezika. Diplomsko delo je razdeljeno na dva sklopa. V teoretičnem delu je na podlagi literature predstavljena zvrstnost slovenskega jezika, v empiričnem delu pa je s pomočjo anketnega vprašalnika podana realna raba zvrsti jezika v izbrani osnovni šoli med učenci zadnjega triletja. Učenci, kateri so sodelovali pri empiričnem delu so dokazali, da se narečje ohranja, da je njegova raba živa in da je izumrtju narečij povsem nemogoče. Učenci se namreč tako doma z družino, s sokrajani nevrstniki in z vrstniki pogovarjajo v krajevnem narečnem govoru. V šolskih klopeh in povsod, kjer je to potrebno glede na govorni položaj, uporabljajo knjižni jezik. Da ima slovenski jezik veliko oblik, dokazujejo z rabo mladostniške govorice slenga. Anketirani učenci na OŠ BK zadnjega triletja imajo izrazito pozitiven odnos do krajevnega govora, saj ga ali zavestno gojijo in so ponosni nanj, ali pa poleg svojega krajevnega narečja radi poslušajo še druge. Kar je prav, saj tako pridobivajo nova znanja.
Keywords: govorni položaj, socialne zvrsti jezika, raba narečij, prleško narečje, sleng, učenci osnovne šole tretjega triletja.
Published: 13.09.2016; Views: 466; Downloads: 66
.pdf Full text (1,69 MB)

46.
PRAVOPISNE IN SLOVNIČNE NEDOSLEDNOSTI V JEDILNIH LISTIH IZBRANIH HOTELSKIH RESTAVRACIJ
Jernej Ferk, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Nobeno besedilo ni imuno na jezikovne napake. Javna besedila naj bi bila jezikovno neoporečna. To velja za vse vrste javnih besedil, še posebej za jedilne liste, ki so ogledalo vsake restavracije, njen prvi stik z gostom, ki naj bi bil tako na željo gosta kot gostitelja brezhiben in brez napak. Realna podoba je, žal, pogosto drugačna, nasprotna: vsak jedilni list, ki smo ga obravnavali v diplomskem delu, vsebuje pravopisne in slovnične nedoslednosti. Jedilni listi predstavljajo pisno ponudbo v gostinstvu, ki je pomemben del turizma, s tem pa tudi javnega življenja. Knjižna slovenščina je na področju gostinstva še posebej izpostavljena vdorom tujk. Večina poimenovanj jedi in načinov priprave izvira iz tujih jezikov, predvsem francoskega, v današnjem času pa veliko izrazov prevzemamo iz angleščine. Jezikoslovci ugotavljajo, da prevzemanje tujk v naš jezik ne poteka po enem pravilu, ampak je prepuščeno ustvarjalcem besedila. Odnos gostincev do knjižnega jezika je ena od tem diplomskega dela tako v teoretičnem kot empiričnem delu. Nezainteresiranost odgovornih gostincev za slovenski jezik in njihova slaba srednješolska podlaga poznavanja jezika puščata sled v jedilnih listih, ki so polni nedoslednosti; raba knjižnega jezika pa je po egoističnem prepričanju gostincev v njihovo zadostno poznavanje slovnice izredno površna. Rezultat, ki ga vse te okoliščine pustijo v jedilnih listih, je gostom moteč.
Keywords: Pravopisna nedoslednost, slovnična nedoslednost, jedilni list, hotel, restavracija, gost, vodja.
Published: 12.08.2016; Views: 704; Downloads: 90
.pdf Full text (1,87 MB)

47.
JEZIKOVNA VPRAŠANJA SLOVENSKIH PRISELJENCEV V ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Marko Srša, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Jezikovna vprašanja slovenskih priseljencev v Združene države Amerike se bomo najprej posvetili zgodovinskim dejstvom, zakaj je do migracij prihajalo, kakšni so bili vzroki za migracije, na kakšen način so se priseljenci na novem ozemlju soočali s težavami. Prav tako bomo preučili, kako je potekalo potovanje ter privajanje na nov jezik. Lotili se bomo jezikovnih problemov slovenskih Američanov in ugotovili, kje se kažejo pomanjkljivosti ter kakšen je vpliv angleškega jezika na slovenski jezik. Predstavili bomo dva poglavitna jezikovna problema, to sta izposojanje in kodno preklapljanje. Za ohranjanje slovenskega jezika je izrednega pomena ustanavljanje društev in šol, ki svoje dejavnosti izvajajo v slovenskem jeziku. V diplomskem delu bomo predstavili društva ter šolski sistem, hkrati pa tudi slovenske šole, ki delujejo v Združenih državah Amerike. Dotaknili se bomo slovenskih časopisov ter predstavili najpomembnejše. Veliko je oseb, ki so ogromno prispevali k ohranjanju slovenskega jezika ter narodne zavesti. Prav zato bomo predstavili življenje in delo Louisa Adamiča. Ob koncu diplomskega dela bomo vsa dejstva skušali dokazati s primeri. Predstavili bomo osebe, ki na uspešen način še danes prispevajo k ohranjanju slovenskega jezika in raziskovalce, ki so se podali onkraj luže ter se družili s še živečimi priseljenci in izseljenci.
Keywords: Migracije, ameriški Slovenci, jezik, društva, šole, časopisi.
Published: 16.09.2016; Views: 372; Downloads: 50
.pdf Full text (900,69 KB)

48.
Raba socialnih zvrsti jezika med učitelji in učenci v zadnjem triletju izbrane osnovne šole
Mojca Ilić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Obvravnava socialnih zvrsti jezika,pomen in vloga narečja,predvsem prleškega,opredelitev nalog in ciljev pouka slovenskega jezika.Empirični del zajema obravnavo problematike rabe različnih socialnih zvrsti jezika med učitelji in učenci.
Keywords: učenec, učitelj, socialne zvrsti jezika, narečja
Published: 30.09.2016; Views: 430; Downloads: 45
.pdf Full text (1,34 MB)

49.
PRIMERJAVA SPLETNE JEZIKOVNE SVETOVALNICE »AL' PRAV SE PIŠE …?« IN RADIJSKE ODDAJE »AL' PRAV SE REČE« GLEDE NA POGOSTNOST VPRAŠANJ PO POSAMEZNIH JEZIKOVNIH PODROČJIH SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Tamara Gobec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Jezikovni kotički so pomembno jezikoslovno orodje, ki so uporabni kot praktični prikaz jezikoslovnih zadreg uporabnikov jezika. V diplomskem delu sta, poleg teoretične osnove, predstavljena, primerjana in analizirana dva aktualna jezikovna kotička, in sicer spletna jezikovna svetovalnica »Al' prav se piše …?« in radijska oddaja »Al' prav se reče«. Tako spletni forum kot radijska oddaja zajemata isto časovno obdobje opazovanja, rubrike so pregledane in predstavljene v tabelah, najpogostejše in najbolj zanimive tematike pa so podrobneje obdelane in analizirane. Kot najpogostejši pri obeh kotičkih sta izpostavljeni področji pravopisa in oblikoslovja, pri spletnem forumu še besedotvorje in besedoslovje, pri radijski oddaji pa glasoslovje in besedoslovje. Rezultati so zbrani v grafih, ki prikazujejo pogostnost posameznih jezikovnih pojavov glede na medij in medsebojno ter dajejo jasno sliko, da se uporabniki jezika srečujejo s podobnimi zagatami, ne glede na to, kje iščejo odgovore na svoja vprašanja – na spletu ali v radijski oddaji.
Keywords: jezikovni kotiček, primerjava, jezikovna svetovalnica, radijska oddaja, pravopis, oblikoslovje
Published: 30.09.2016; Views: 719; Downloads: 97
.pdf Full text (1,25 MB)

50.
KMETIJSKO BESEDJE V ŽETALSKEM GOVORU
Marjetka Prevolšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Kmetijsko izrazje v žetalskem govoru sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Žetale. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne in oblikoslovne značilnosti žetalskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natačneje v haloško narečje. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje kmetijskega izrazja v Žetalah. Narečno gradivo sem zbirala s pomočjo vprašalnice za sadovnjak, vrt in polje, katerih avtorica je Francka Benedik. S pomočjo informatorke sem zbrala razno kmetijsko izrazje, ki so ga govorili nekoč in tudi danes. Besede sem uredila v slovar po abecednem redu. Zajeto je staro besedje, ki izumira v današnjem narečju in ga mlajši govorci postopoma ne bodo več poznali. Slovar obsega 181 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsakemu izrazu sledi izsek iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen narečni termin. Osnovno kmetijsko uzrazje je slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica vpliva okupatorja na našem ozemlju, v daljni preteklosti pa slovensko-nemških stikov sprevzemanjem izrazja, ki ga Slovenci nismo poznali. Prek nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi, najmanj pa je hrvaških izposojenk.
Keywords: dialektologija, haloško narečje, žetalski govor, kmetijsko izrazje, etimologija.
Published: 24.10.2016; Views: 444; Downloads: 35
.pdf Full text (579,28 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica