| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 66
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
31.
RABA KNJIŽNEGA IN NEKNJIŽNEGA JEZIKA PRI UČENCIH TRETJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Maja Vargazon, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se ukvarjala z raziskovanjem in s študijem različne strokovne literature, ki opisuje knjižni in neknjižni jezik. Prav tako sem uporabila literaturo, povezano s slovenskogoriškim narečjem, torej narečjem, v katerem živim in raziskujem govor učencev zadnjega triletja osnovne šole. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu obravnavam predstavitev kraja Duplek, njegovo zgodovino in zanimivosti. Izpostavljam socialne zvrsti jezika in interesne govorice s poudarkom na slengu. Diplomsko delo predstavlja panonsko narečno skupino, natančneje slovenskogoriško narečje, pomen in vlogo narečja ter predstavitev dupleškega govora na glasoslovni, oblikoslovni in skladenjski ravnini. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti uporabo dupleškega govora pri učencih tretjega triletja izbrane osnovne šole. Zanimalo me je, ali se učenci glede na spol, starost, kraj bivanja in izobrazbo staršev razlikujejo v pogostosti rabe različnih socialnih zvrsti jezika. S pomočjo ankete sem tako lahko ugotovila, kateri dejavniki vplivajo na izražanje učencev v šoli v različnih okoliščinah in katere zvrsti jezika uporabljajo. Dobljene podatke sem analizirala po spolu in razredu ter jih predstavila v grafih in tabelah. Ugotovila sem lahko, v kolikšni meri učenci obvladajo krajevni narečni govor in kakšen odnos imajo do njega. Prav tako sem v raziskavo vključila primerjavo hospitacij, ki sem jih opravila pri predmetih Slovenščina in Geografija v osmem razredu osnovne šole. Kot zanimivost sem na kratko predstavila še govor otrok v vrtcu Duplek, s katerimi sem v stiku na plesnih vajah.
Keywords: socialne zvrsti jezika, dupleški govor, slovenskogoriško narečje, panonska narečna skupina, učenci tretjega triletja osnovne šole
Published: 09.12.2014; Views: 760; Downloads: 135
.pdf Full text (3,79 MB)

32.
UPORABA OBLIK E-IZOBRAŽEVANJA PRI POUKU SLOVENŠČINE NA IZBRANI SREDNJI POKLICNI IN STROKOVNI ŠOLI
Andreja Hlastan, 2015, master's thesis

Abstract: Informacijska doba s seboj prinaša mnoge hitre in globalne spremembe, med katerimi se številne odražajo tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Ker so današnji učenci rojeni v svet tehnologije, informacij in hitrih sprememb, so zanje značilne nekatere lastnosti, ki jih ločujejo od prejšnjih generacij učencev. Te lastnosti opisujemo s pojmom »generacija y« in jih je treba upoštevati pri pedagoškem procesu v sodobnih šolah. Ena od ključnih rešitev za ta problem je uporaba orodij in oblik e-izobraževanja pri pouku. V magistrskem delu me je zanimalo, kako in koliko se omenjena orodja in oblike e-izobraževanja uporabljajo pri pouku slovenščine na izbrani srednji poklicni in strokovni šoli. Da bi zadostila temu cilju, sem v teoretičnem poglavju magistrskega dela predstavila dosedanja teoretična spoznanja o e-izobraževanju, nato pa sem se posvetila empirični raziskavi trenutnega stanja uporabe orodij in oblik e-izobraževanja na konkretni srednji šoli in tako izvedla študijo primera med dijaki izobraževalnih smeri Strojni tehnik, Elektrotehnik in Tehnik računalništva ter med njihovimi profesorji slovenščine. Kot praktični doprinos raziskave je bilo v sodelovanju s profesorico slovenščine na izbrani srednji poklicni in strokovni šoli in štirimi dijaki izobraževalne smeri Računalniški tehnik izdelano tudi e-gradivo na temo slovenske moderne. E-gradivo je objavljeno na spletu in tako dostopno vsem dijakom, profesorjem in drugim obiskovalcem, ki jih predstavljena tema zanima.
Keywords: Informacijska družba, generacija y, e-izobraževanje, pouk slovenščine, e-gradivo.
Published: 16.02.2015; Views: 668; Downloads: 100
.pdf Full text (2,16 MB)

33.
ANGLICIZMI V SPLETNEM OGLAŠEVANJU NA FACEBOOKU
Klemen Markelj, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu sem se osredotočil na najbolj živo področje jezikovnega delovanja – besedje. Neverjeten razvoj svetovnega spleta in tehnologije na sploh sta , med drugim, botrovala tudi k razmahu angleškega jezika, ki ga spletna skupnost dandanes pojmuje kot linguo franco spletnega prostora. Svetovna veljava angleščine in njena globalna razširjenost sta omogočili lažje sporazumevanje med različnimi deli sveta, ta popularnost pa je v države po svetu prinesla tudi angleško leksiko. TLe-ta se je v Sloveniji razmahnila na v različne sfere delovanja, še posebej pa je to očitno na področju oglaševanja. Zaradi popularnosti spletnih družbenih omrežij in njihovega povezovanja z oglaševalsko industrijo sem v svojemi magistrskemi delu nalogi pregledal razširjenost anglicizmov, izposojenk in tujk v spletnem oglaševanju na Facebooku, ki velja za največje družbeno omrežje na internetu. Osredotočil sem se na gradnike Facebooka, kot je npr. sistem pošiljanja sporočil, in na novo besedje, ki je v rabo prišlo v rabo kot posledica sestavnih delov strani Facebook, kot so npr. like, tag, share, follow in message. Analiziral sem imena podjetij, ki delujejo na področju Štajerske, in zabeležil ponavljajoče se značilnosti angleškega jezika, ki se v teh imenih pojavljajo. Prav tako sem v letu 2014preteklem letu na strani Facebook zbiral različne objave podjetij, v katerih sem iskal anglicizme in prvine angleškega jezika, ki se mešajo s slovenskimi. Te sem nato analiziral na različnih jezikoslovnih ravneh: leksikalni, skladenjski, pravopisni, družbeni in medkulturni ravni.
Keywords: Anglicizmi, spletna socialna omrežja, Facebook, spletno oglaševanje, različne jezikovne ravni.
Published: 06.10.2015; Views: 1267; Downloads: 239
.pdf Full text (5,30 MB)

34.
VPLIV RABE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ PRI POUKU SLOVENŠČINE NA UČENCE OD 6. DO 9. RAZREDA IZBRANE OSNOVNE ŠOLE
Katarina Kikec, 2015, master's thesis

Abstract: Življenje v dobi napredne tehnologije od vsakega posameznika zahteva neprestano spremljanje in prilagajanje družbenim spremembah ter silnicam razvoja sodobne informacijsko-komunikacije tehnologije. Tako kot se spreminja družba, se spreminja tudi sistem izobraževanja in poučevanja, kjer so spremembe, ki jih je prinesla IKT v izobraževanje, povzročile zasuk v pojmovanju poučevanjske paradigme v učenjsko paradigmo, saj postaja pouk vedno manj usmerjen v učitelja in snov ter se vse bolj usmerja v učenca. Učitelji so tako z rabo IKT pri pouku dobili nove možnosti za delo in poučevanje v razredu, za kar morajo biti tudi ustrezno usposobljeni. Smiselnost rabe IKT pri poučevanju pozitivno vpliva na učence, kar ugotavljamo s povečano motivacijo za delo in sodelovanje, predvsem zaradi zanimivosti učne snovi, čeprav imajo učenci raje razlago učne snovi še vedno na klasični, tj. frontalni način, brez rabe IKT. Vprašanje, ki se nam poraja, je, kakšen bo trend razvoja rabe IKT v izobraževanju v prihodnje in ali bo pretirana digitalizacija v šolstvu pozitivno vplivala na učenje prihodnjih generacij.
Keywords: Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), pouk slovenščine, učitelj, učenci, digitalizacija.
Published: 06.10.2015; Views: 749; Downloads: 118
.pdf Full text (2,12 MB)

35.
PRAVOREČJE V IZBRANIH DNEVNOINFORMATIVNIH ODDAJAH - PRIMERJAVA MED KOMERCIALNO IN NEKOMERCIALNO TELEVIZIJO
Tina Rep, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Pravorečje v izbranih dnevnoinformativnih oddajah ‒ primerjava med komercialno in nekomercialno televizijo so predstavljeni televizija nasploh, razlika med javno in komercialno televizijo, dnevnoinformativna oddaja ter njene značilnosti, značilnosti voditeljev dnevnoinformativnih oddaj, na kratko sta predstavljeni analizirani dnevnoinformativni oddaji (Svet na Kanalu A in Dnevnik) ter značilnosti publicističnega jezika. Empirični del magistrskega dela je sestavljen iz treh delov, in sicer iz ugotovitev dosedanjih raziskav (diplomskih del, ki so se ukvarjala s sorodno tematiko), analize oddaj na komercialni in nekomercialni televiziji, oddaje so fonetično transkribirane ter primerjane med seboj, ter anketnega vprašalnika, ki bo razkril, katere dnevnoinformativne oddaje so najbolj gledane, ter prikazal oceno govora voditeljev. Pričujoče magistrsko delo tako na podlagi teoretičnih stališč različnih avtorjev in empiričnega dela, v katerem je z različnimi metodami analiziran govor voditeljev obeh vrst televizij, v sklepnem delu delno ovrže tezo, da se pojavljajo večje razlike med analiziranima oddajama.
Keywords: komercialna televizija, nekomercialna televizija, dnevnoinformativna oddaja, pravorečje
Published: 25.11.2015; Views: 704; Downloads: 46
.pdf Full text (1,49 MB)

36.
Učenje slovenščine kot tujega jezika ob podpori mobilnih naprav s tipnim uporabniškim vmesnikom
Dejan Pukšič, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Slovenski jezik je z osamosvojitvijo Republike Slovenije in kasneje z njeno priključitvijo Evropski uniji postal obveza za mnoge tuje državljane, ki se priseljujejo v Slovenijo zaradi študija ali dela. Ker je izpit iz slovenščine pogoj za pridobitev slovenskih uradnih listin, so tujci v procesu integracije poleg predstavitve zgodovine, institucij, informacij o pravicah in dolžnostih ter delu in življenju v državi gostiteljici deležni tudi jezikovnega izobraževanja in (prvega) brezplačnega izpita na osnovni referenčni ravni; ta jih, če ga opravijo, z vidika govorcev opredeljuje kot uporabnike jezika, ki obvladajo osnovne življenjske okoliščine, tj. ponovljive, rutinske situacije in govorne položaje. Doktorska disertacija Učenje slovenščine kot tujega jezika ob podpori mobilnih naprav s tipnim uporabniškim vmesnikom se tako osredotoča na problem jezikovne integracije tujih študentov iz različnih držav in ga povezuje z mobilnim učenjem oz. m-učenjem, najaktualnejšo obliko individualnega jezikovnega izobraževanja, ki sicer ima evolucijske temelje v e-učenju, vendar pa se zaradi drugačnih okoliščin in tudi tehnološke postavke od njega razlikuje. Čeprav izobraževalne institucije implementirajo nove tehnologije zadržano, je mobilni trend napredoval do te mere, da se najsodobnejša ultraprenosna haptična mobilna tehnologija, ki jo predstavljajo pametni mobilni telefoni in tablični računalniki, v okviru kombiniranih učnih modelov v nekaterih državah že pojavlja v javnem šolstvu. Doktorska disertacija Učenje slovenščine … prinaša vpogled v mobilno učenje slovenskega jezika z mobilno aplikacijo BlaBla™, ki smo jo razvili posebej za potrebe pedagoškega eksperimenta, s katerim smo ugotavljali, kakšne so mobilne uporabniške preference in kakšen potencial ima podporni m-učni modul v okviru organiziranega intenzivnega jezikovnega tečaja EILC (angl. Erasmus Intensive Language Courses). Pred razvojem mobilne aplikacije smo v okviru pilotne študije spremljali dinamični vidik učenja slovenščine kot tujega jezika in raziskali aktualna teoretična izhodišča mobilnega učenja; izsledki so vključeni v zasnovo lastnega uporabniškega vmesnika, s katerim smo želeli m-učenje empirično potrditi kot perspektivno obliko tujejezikovnega izobraževanja.
Keywords: m-učenje, mobilno podprto učenje jezikov (MALL), informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), tipni uporabniški vmesnik, slovenščina kot tuji jezik
Published: 23.10.2015; Views: 1013; Downloads: 250
.pdf Full text (6,43 MB)

37.
RABA SLOVENSKEGA JEZIKA PRI UČENCIH ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Sandra Holc, 2016, master's thesis

Abstract: V današnjem času se v šolah rabi narečij posveča vse manj pozornosti, saj naj bi učenci uporabljali predvsem knjižni jezik, ki je znan širšemu krogu ljudi. Učiteljeva naloga v šoli je, da učence pripravi na uporabo knjižnega jezika in jih k temu spodbuja. Učencem je seveda lažje, če učitelj izhaja iz istega kraja kot oni, kar pomeni, da jih razume, tudi če ne povedo vsega v knjižnem jeziku. Prav zaradi teh dejstev smo se odločili, da bomo raziskali rabo narečij pri učencih zadnjega triletja izbrane osnovne šole. Mednje smo razdelili anketni vprašalnik, ki je zajemal trinajst vprašanj, od najosnovnejših (spol, kraj bivanja, izobrazba staršev) do malce bolj osebnih, kar pomeni, da nas je zanimalo, kako se učenci pogovarjajo oziroma katero vrsto govora uporabljajo pri urah slovenščine, pri urah drugih predmetov, v pogovoru z učitelji, z drugimi zaposlenimi na šoli …
Keywords: raba narečij, knjižni jezik, učni načrt za slovenščino, tretje triletje OŠ, anketni vprašalnik.
Published: 14.04.2016; Views: 680; Downloads: 47
.pdf Full text (1,07 MB)

38.
Kulturnozgodovinski in jezikovni razvoj Občine Šentjernej
Alja Godec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo skuša prikazati zgodovinski, kulturni in jezikovni razvoj občine Šentjernej v različnih kulturnih obdobjih. Opisani bodo življenje ljudi, njihove navade, običaji, ljudsko izročilo ter materialne in nematerialne stvaritve. Podrobneje bodo predstavljene arhitekturna, stavbna in etnološka kulturna dediščina ter izobraževalne ustanove in njihova kulturna vloga v kraju. V nadaljevanju sledijo opisi oseb, ki so s svojim delom prispevale pomemben delež pri razvoju kulture, jezika in kraja ter pripomogle k nastanku edinstvene kulturne in jezikovne skupnosti. Z namenom ohranjanja in širjenja kulturne dediščine in ljudskega izročila na mlajše rodove so bila v občini Šentjernej ustanovljena različna kulturna in etnološka društva, v katera se vključujejo domačini, ki so ponosni na preteklost kraja in uživajo v poustvarjanju ljudske kulture. Vsako društvo bo s svojo zgodbo v diplomskem delu tudi predstavljeno. Raziskan bo tudi njihov pomen pri ohranjanju krajevnega govora in prispevek h kulturnemu dogajanju v kraju. Zelo pomemben del ljudskega izročila občine Šentjernej je tudi šentjernejski govor, ki je močno zaznamoval kulturno dogajanje v kraju. Slovenska dialektologija ga uvršča v vzhodnodolenjsko podnarečje, to pa je del dolenjske narečne skupine. V diplomskem delu bodo na kratko predstavljene njegove značilnosti in posebnosti, torej glasoslovna in oblikoslovna ravnina govora. Predstavljene bodo njegove naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sestav govora in izvor posameznih glasov. Pri oblikoslovni ravnini govora pa bodo predstavljene narečne posebnosti štirih besednih vrst, tj. glagola, samostalniške in pridevniške besede in prislova.
Keywords: kulturna dediščina, ljudsko izročilo, kulturno-etnološka društva, kulturne prireditve, literarni ustvarjalci, dolenjska narečna skupina, šentjernejski govor.
Published: 04.05.2016; Views: 660; Downloads: 179
.pdf Full text (3,14 MB)

39.
OBRAVNAVA PRIDEVNIŠKE BESEDE V UČBENIKIH ZA SLOVENŠČINO NA PREDMETNI STOPNJI
Anže Pečnik, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali z obravnavo pridevniške besede v učbenikih za slovenščino na predmetni stopnji osnovne šole. Vsebinsko je naloga razdeljena na teoretični in empirični del. V prvem delu smo predstavili pridevniško besedo kot besedno vrsto, rabo pridevniške besede, pomenske značilnosti pridevniške besede, razliko med samostalniško in pridevniško besedo, skladenjske lastnosti pridevniške besede, vrste pridevnikov, delitev pridevnikov Ade Vidovič Muhe (2000), števnike, pridevniške zaimke, učbenik, kakovost učbenikov in didaktično oblikovanje učbenikov. V drugem delu smo se osredotočili na analizo štirih učbenikov, štirih delovnih zvezkov in štirih samostojnih delovnih zvezkov, ki so potrjeni s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in zapisani v Katalogu učbenikov in delovnih zvezkov za osnovne šole za šolsko leto 2015/2016. Obravnavali smo samostojne delovne zvezke Od glasov do knjižnih svetov za šesti, sedmi, osmi in deveti razred, ki so izšli pri založbi Rokus Klett, ter učbenike in delovne zvezke Znanka ali uganka za šesti, sedmi, osmi in deveti razred, ki so izšli pri založbi Modrijan. Zanimalo nas je, kako izbrani učbeniki obravnavajo pridevnike, pridevniške zaimke in števnike. Preverili smo, katere so temeljne razlike in podobnosti v njihovi obravnavi ter koliko nalog je namenjenih obravnavi posamezne besedne vrste. Ugotovili smo, katere vrste nalog obravnavajo pridevnike, katere pridevniške zaimke in katere števnike. Pri učbenikih Znanka ali uganka so kazala vsebin razdeljena na dva temeljna dela. Za našo analizo so bili pomembni zgolj prvi deli, ki so osredotočeni na področje jezika in obravnavajo besedne vrste. Učbeniki in delovni zvezki področja književnosti ne zajemajo, kar je tudi glavna razlika v primerjavi s samostojnimi delovnimi zvezki Od glasov do knjižnih svetov, ki se v drugem delu osredotočajo na književnost. Magistrsko delo ponuja dve možnosti obravnave pridevniške besede, obravnavana gradiva pa predstavljajo dve skrajni možnosti. Samostojni delovni zvezki Od glasov do knjižnih svetov namreč pridevnike in števnike obravnavajo v vseh razredih, od šestega do devetega, in jim vsako leto namenijo nekaj nalog za utrjevanje. Na drugi strani jih Znanka ali uganka obravnava le v šestem razredu, a napravi precej globljo analizo. Podobno je zaslediti pri pridevniških zaimkih, ki so v analiziranih samostojnih delovnih zvezkih obravnavani v sedmem, osmem in devetem razredu, v učbenikih pa le v sedmem razredu, a je zato njihova analiza obširnejša. Zagotovo ima vsako gradivo svoje prednosti in slabosti, zato nikakor ne smemo katerega izpostaviti kot absolutno boljšega ali slabšega.
Keywords: samostojni delovni zvezek, učbenik, delovni zvezek, pridevniška beseda, pridevnik, števnik, pridevniški zaimek, Bloomova taksonomija
Published: 18.05.2016; Views: 1097; Downloads: 145
.pdf Full text (3,00 MB)

40.
MOČ JEZIKA SKOZI STILNO ZAZNAMOVANO IZRAZJE - KLETVICE IN PSOVKE V IZBRANEM SLOVARSKEM GRADIVU
Petra Markuš, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo ponuja vpogled v tisti del jezika, ki je dobil oznako nespodoben. Tega predstavljajo kletvice in psovke, ki so ne le del narodne kulturne dediščine, pač pa tudi del vsakdana. Pojavljajo se v medčloveški komunikaciji, glasbi, filmih in literaturi, in to ne le v vlogi mašil. Prav zato jih je treba podrobneje preučiti, saj mora narod poznati svoj jezik v celoti. Naloga jezika je namreč povezovanje naroda in vzbujanje narodne zavesti. Teoretični del diplomskega dela se osredinja na opredelitev terminov kletvica in psovka, ugotavljanje funkcij tovrstnega besedišča in predstavitve slovarjev, v katerih so zajete kletvice in psovke, predstavljene v diplomskem delu. Ti slovarji so naslednji: Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika (1894–1895), Slovar slovenskega jezika Jože Glonarja (1936), Slovenski pravopis (1950), Slovenski pravopis (1962), Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994; spletna izdaja 2014) in Slovenski pravopis (2001; spletna izdaja 2014). Namen empiričnega dela diplomskega dela je sistematično prikazati zbrane kletvice in psovke, ki so razporejene v preglednice glede na njihovo sestavo oziroma strukturo. V empiričnem delu je s pomočjo komparativne metode izvedena primerjava kletvic in psovk med slovarji. Pri razčlenjevanju zbranega besedja je uporabljena metoda analize in pri povzemanju metoda sinteze. Na temo kletvic in psovk je bilo v slovenskem jeziku opravljenih malo raziskav, kar je bila spodbuda za nastanek tega diplomskega dela.
Keywords: kletvice, psovke, slovar, besedilni korpus, evfemizem
Published: 03.06.2016; Views: 749; Downloads: 100
.pdf Full text (1,54 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica