| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 66
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
11.
SLOVENSKI JEZIK KOT DRUGI/TUJI JEZIK V SLOVENSKEM PROSTORU
Tamara Himelrajh, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika zahteva drugačen pristop k delu kot učenje ali poučevanje maternega ali prvega jezika. V diplomskem delu sem med drugim raziskovala, kdo vse so govorci slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika danes in v preteklosti, zato sem na začetku opredelila temeljne pojme, povezane z nadaljnjim raziskovanjem. Tujci se za učenje nematernega jezika odločajo iz različnih razlogov: bivanje v okolju, kjer je slovenščina prvi jezik, narava dela, ki ga tujci opravljajo v Sloveniji, študij… Potrebe po učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika so začrtale zasnovo programov, ki so nastajali ob načrtovanju jezikovne politike tako za slovenščino, ki se uporablja kot prvi jezik, kot tudi za slovenski jezik kot drugi/tuji jezik. Diplomsko delo skuša podati pregled inštitucij, ki omogočajo učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika v Sloveniji in tujini in pregled učbenikov za učenje slovenskega jezika, kot drugega tujega jezika, saj to predstavlja pomemben delež pri vzpodbujanju tujcev za učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika.
Keywords: slovenščina kot drugi/tuji jezik, uporabniki slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika, programi slovenskega jezika kot drugi/tuji jezik, integracija tujcev, učbeniki, tečaji slovenščine kot drugi/tuji jezik.
Published: 11.01.2011; Views: 3801; Downloads: 570
.pdf Full text (1,28 MB)

12.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA MED DIJAKI DVOJEZIČNEGA OBMOČJA OB MEJI Z MADŽARSKO
Martina Janjić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika med dijaki dvojezičnega območja ob meji z Madžarsko se v prvem delu posvečam teoretičnim izhodiščem. Predstavljen je model dvojezičnega izobraževanja in organiziranost le-tega v nižjih, srednjih in višjih vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter dvojezični mediji v Prekmurju. Podane so narečne značilnosti anketiranih področij, tj. dolinsko podnarečje in madžarski krajevni narečni govor. Razloženi so termini: dvojezični govorec, jezikovno preklapljanje, jezikovno prevzemanje in interference, s katerimi se srečujejo pripadnikih obeh narodnosti. V nadaljevanju so opredeljeni termini, ki so vezani na socialne zvrsti jezika (knjižni jezik, neknjižni jezik in interesne govorice). Pregledana je zastopanost nalog v učbeniških kompletih za 1., 2. in 3. letnik glede na zastavljene cilje v učnem načrtu za dvojezične slovensko-madžarske gimnazije. Raba socialnih zvrsti jezika je raziskana med dijaki z lendavske dvojezične gimnazije. S pomočjo anketnega vprašalnika je ugotovljeno, katero zvrst jezika dijaki uporabljajo glede na svoj materni jezik in glede na določene okoliščine. Zaključila sem, da so govorne situacije res bistven dejavnik za govorno sporazumevanje.
Keywords: Dvojezičnost, sporazumevanje, narečni govor, knjižni jezik, govorni položaj.
Published: 24.01.2011; Views: 2477; Downloads: 168
.pdf Full text (1,33 MB)

13.
JEZIKOVNA ZMOŽNOST DIJAKOV VIŠJE ŠOLE ZA GOSPODARSKE POKLICE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Mirjam Danilović, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Slovenski jezik ima na dvojezičnem območju na južnem Koroškem v Avstriji status manjšinskega jezika in s tem zagotovljeno osnovno šolanje v manjšinskem jeziku ter sorazmerno število srednjih šol. V času opravljanja dela jezikovne asistentke na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu sem imela priložnost doživeti položaj slovenščine na nekoč avtohtonem slovenskem območju, danes pa na območju Republike Avstrije, na katerem živi slovenska manjšina. Šola s stoletno tradicijo tako predstavlja zelo pomemben formalni dejavnik ohranjanja manjšinskega jezika. Cilj diplomskega dela je bil opredeliti jezikovno zmožnost dijakov Višje šole za gospodarske poklice. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljena slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, zgodovina dvojezičnega šolstva ter aktualno stanje šolstva. Razloženi so osnovni pojmi s področja raziskovanja jezikov v stiku in raziskovanja dvojezičnosti. Opisana so slovenska koroška narečja na Koroškem. Obširneje je predstavljeno raziskovanje sporazumevalne zmožnosti in različni modeli, ki so se pojavljali skozi zgodovino raziskovanja, saj je na tej osnovi nastal model za potrebe tega diplomskega dela. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v aprilu in maju 2010 med dijaki Višje šole za gospodarske poklice, ki prihajajo iz Avstrije. Raziskava je vključevala anketni vprašalnik, s katerim sem opredelila vzorec in rabo slovenščine v vsakdanjem življenju, in jezikovni test, s katerim sem merila jezikovno zmožnost dijakov. Rezultati raziskave so potrdili osnovno hipotezo, da imajo dijaki, ki so se naučili slovenščino doma, višjo jezikovno zmožnost. Ovržena pa je bila hipoteza, da imajo dijaki, ki obiskujejo višji letnik, višjo jezikovno zmožnost, saj so najboljši rezultat dosegli dijaki 2. letnika. Prav tako jezikovna zmožnost praviloma ni odvisna od števila let učenja slovenščine v okviru formalnega izobraževanja.
Keywords: Ključne besede: koroški Slovenci, slovenščina kot drugi/tuji jezik, dvojezično izobraževanje, jezikovna zmožnost.
Published: 24.01.2011; Views: 2760; Downloads: 245
.pdf Full text (4,13 MB)

14.
GRADIVO ZA UČENJE IN POUČEVANJE OBLIKOSLOVJA SLOVENSKEGA JEZIKA
Lina Paulič Zupanc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno ter opredeljeno gradivo za učenje in poučevanje oblikoslovja slovenskega jezika. Zajete so različne vrste obstoječega in dosegljivega gradiva: priročniki, učbeniki, delovni zvezki, vadnice, zbirke vaj, slovnice in drugo. Zbrano gradivo je razdeljeno glede na stopnje izobraževanja, torej kateri stopnji izobraževanja je posamezno gradivo namenjeno oziroma na kateri stopnji izobraževanja se uporablja. Obdelana gradiva so razdeljena v tri sklope: v prvem sklopu – Osnovna šola – je predstavljenih osemnajst gradiv, v drugem sklopu – Srednja šola (strokovni, poklicno-tehniški in gimnazijski programi) – štiriindvajset gradiv in v tretjem sklopu – Študij – sedem gradiv. Posamezna gradiva so predstavljena tako, da je na začetku podana slika naslovne strani, pod katero je naveden celoten zapis o gradivu (avtor, naslov, leto izdaje, založba, kraj izdaje). Nato sledita predstavitev in interpretacija gradiva. Predstavitev podaja najprej informacije o obsegu obravnave oblikoslovja v posameznem gradivu z zapisom strani, na katerih najdemo poglavje o oblikoslovju ali oblikoslovni del gradiva. Za tem je predstavljen način podajanja vsebine, ki je večinoma prikazan s primeri. V predstavitvi je zajet tudi podatek o tem, komu je obravnavano gradivo namenjeno in za koga je primerno. Sklopi več gradiv, ki so kakor koli povezani (bodisi učbeniški kompleti, zbirke ali zbir več učbenikov, delovnih zvezkov, vadnic ...), so prikazani na začetku, pred nadaljnjo obravnavo oziroma predstavitvijo posameznih gradiv določenega sklopa. Poleg samih gradiv so prikazani rezultati raziskave, izvedene s pomočjo anketnih vprašalnikov. Raziskane so izkušnje in navade učiteljev pri poučevanju oblikoslovja. Vprašalnike je izpolnilo pet učiteljev, ki poučujejo v osnovni šoli, pet učiteljev, ki poučujejo v strokovnih in poklicno-tehniških srednješolskih programih, ter pet učiteljev, ki poučujejo v gimnaziji. Podana je anliza, ki prinaša podatke o tem, katera literatura jim služi kot opora oziroma pomoč pri poučevanju oblikoslovja, iz katere literature črpajo snov za delovne liste, ki jih pripravljajo, katero literaturo za jezik, torej učbenik, delovni zvezek, priročnik in podobno uporabljajo učenci pri njihovem pouku slovenščine ter katero dodatno literaturo najpogosteje priporočajo učencem za samostojno učenje. Z vprašalniki so raziskane tudi izkušnje in navade študentov, torej katera literatura jim je najbolj v pomoč in oporo pri študiju oblikoslovja. Vprašalnike je izpolnilo petnajst študentov drugega oz. tretjega letnika Slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru pri predmetu Oblikoslovna podoba in pomen oz. Slovenski knjižni jezik 2 v študijskem letu 2011/2012. Ugotovila sem, po kateri literaturi posegajo najpogosteje. Pričujoče diplomsko delo je uporabno pri pripravi posameznih učnih ur slovenščine, ki so namenjene oblikoslovju, saj podaja pregled oziroma zbir gradiva, namenjenega učenju in poučevanju oblikoslovja slovenskega jezika. Hkrati predstavitve posameznih gradiv uporabnikom omogočajo, da se seznanijo z vsebino različnega oblikoslovnega gradiva.
Keywords: slovenski knjižni jezik, oblikoslovje, učno gradivo, gradivo za poučevanje, študijsko gradivo
Published: 12.06.2012; Views: 2711; Downloads: 383
.pdf Full text (7,51 MB)

15.
ČEVLJARSKO BESEDJE V SEVNICI
Cita Konec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo razkriva mesto Sevnica in predstavi glasoslovne, oblikoslovne, skladenjske ter besedoslovne značilnosti sevniškega krajevnega govora. Predstavlja tudi zgodovino sevniškega obrtništva in čevljarstva. Osrednji del vsebuje sevniško čevljarsko besedje v obliki abecednega slovarja. Slovar sestavljajo poknjižene iztočnice in njihov pomen v oklepaju, vsaka iztočnica pa vsebuje še narečno iztočnico s primerom izraza iz fonetičnega zapisa besedila. Sledi ji navedba izraza, kot se pojavlja v delu Tite Porenta, nato še slovarski zapis iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter zapis iz Pleteršnikovega slovarja, na koncu pa je naveden izvor izraza. Kar dve tretjini sevniških čevljarskih izrazov je nemškega izvora, kar kaže na izvor obrti in druge nemške vplive v zgodovini jezika. Čevljarska obrt v Sevnici izumira, z njo pa tudi sevniško čevljarsko izrazje, ki je svojevrsten pojav mešanice znaćilnosti sevniškega krajevnega govora in nemških vplivov.
Keywords: slovenska dialektologija, sevniški govor, čevljarstvo v Sevnici, čevljarsko izrazje
Published: 03.07.2012; Views: 1479; Downloads: 143
.pdf Full text (5,45 MB)

16.
RABA ZEMLJEPISNIH RAZLIČKOV V 6., 7., 8. IN 9. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Vesna Kos, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Raba zemljepisnih različkov v 6., 7., 8. in 9. razredu osnovne šole je dvodelno, teoretično in empirično. V teoretičnem delu obravnava socialne zvrsti in podzvrsti slovenskega jezika ter šentruperski govor, izpostavlja načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev in osvetljuje obravnavano tematiko v veljavnih učnih načrtih (iz leta 1998 in 2011). Ugotavlja tudi mesto/vlogo narečij ter uzaveščanje socialne zvrstnosti v Rokusovih delovnih zvezkih in priročnikih za 6., 7,. 8. in 9. razred, ki jih uporabljajo učenci in učitelji na Osnovni šoli Mirna in Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka Šentrupert. Empirični del prinaša raziskavo rezultatov dveh anketnih vprašalnikov: prvi je namenjen mirnskim in šentruperskim učencem od 6. do 9. razreda, drugi pa njihovim učiteljem. Raziskala sem, katere socialne zvrsti (ali podzvrsti) uporabljajo anketiranci v določenih govornih okoliščinah (doma, med sokrajani, vrstniki in sošolci, pri pouku slovenščine in pri pouku drugih predmetov, v pogovorih z drugimi zaposlenimi na šoli, s sodelavci), kako obvladajo svoj krajevni narečni govor in kakšen odnos imajo do njega. Pri raziskovanju anketnega vprašalnika za učitelje sem izvedela še, kako govorijo njihovi učenci pri pogovoru o snovi, ustnem preverjanju znanja in pri pripravljenih govornih nastopih, katero socialno zvrst zahtevajo ali dopuščajo pri pouku in kako se odzivajo na narečni govor svojih učencev v tej govorni okoliščini. Rezultate anketiranja učencev sem primerjala glede na šolo, razred in spol, primerjala sem tudi rezultate anketiranja učencev in učiteljev
Keywords: slovenščina, osnovna šola, jezikovni različki, šentruperski govor, okoliščine rabe, učni načrt, didaktično načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev
Published: 20.09.2012; Views: 1689; Downloads: 89
.pdf Full text (3,89 MB)

17.
PRISLOV IN ČLENEK V SLOVENSKO PISANIH SLOVNICAH 19. IN 20. STOLETJA
Dolores Brodnjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja prislov in členek v slovensko pisanih slovnicah 19. in 20. stoletja. Analiza temelji na primerjavi opisov poglavij o prislovu in členku v slovnicah Valentina Vodnika Prismenost in grammatika za perve shole (1811), Kratka slovenska slovnica za pervence (1847) Jožefa Muršca, Slovenska slovnica za perve slovenske šole (1849) Frana Malavašiča, Slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva (1854) ter Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo (1863) Antona Janežiča, Slovenska slovnica za srednje šole (1884) Josipa Šumana, Slovenska slovnica za srednje šole (1916, 1934) Antona Breznika, Slovenska slovnica (1956) štirih avtorjev (Anton Bajec, Mirko Rupel, Rudolf Kolarič, Jakob Šolar), Slovenske slovnice iz let 1976, 1984 in 2000 slovničarja Jožeta Toporišiča ter Slovenska slovnica in jezikovna vadnica (1991, 2009) Franceta Žagarja. Analiza je pokazala, da je prislov v slovnicah 19. stoletja obsežno obdelan, medtem ko členka kot besedne vrste ne obravnavajo. V slovnicah 20. stoletja sta obravnavani obe besedni vrsti. Pojavijo se razlike pri poimenovanju prislova v 19. stoletju, prav tako pri delitvi na vrste prislovov. Večina avtorjev slovnic prislove deli na podlagi vprašalnic po pomenu, le en avtor pa na podlagi besednovrstnega izvora. V 20. stoletju prihaja do poenotenja mnenj nekaterih avtorjev slovnic, kar se kaže že pri poimenovanju prislova in predvsem pri klasifikaciji, kjer velika večina loči prislove po pomenu in po izvoru hkrati. Za lažjo predstavo so razlike in podobnosti prislova ter členka razvrščene v preglednicah.
Keywords: slovenski jezik, slovnica slovenskega jezika 19. stoletja, slovnica slovenskega jezika 20. stoletja, prislov, členek
Published: 17.09.2012; Views: 2122; Downloads: 178
.pdf Full text (760,66 KB)

18.
NAREČNE ZNAČILNOSTI BIZELJSKEGA GOVORA
Petra Savnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen pričujočega diplomskega dela je bil podati globlji vpogled v nekatere narečne značilnosti govora, iz katerega sama izviram, tj. krajevnega govora naselja Bizeljsko. V raziskavo bizeljskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v kozjansko-bizeljsko narečje, le-to pa je del štajerske narečne skupine, je bila zajeta zlasti glasoslovna in oblikoslovna ravnina govora; v okviru prve me je zanimal samoglasniški in soglasniški sestav govora, njegove naglasne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov, v okviru druge pa sem v primerjavi s knjižnim jezikom raziskala narečne oblikoslovne posebnosti štirih besednih vrst, tj. samostalniške in pridevniške besede, glagola in prislova. Analiza narečnih značilnosti je temeljila na zvočnem gradivu, pridobljenem s SLA in prostim govorom štirih informatorjev. Glasoslovna analiza je pokazala, da so se v bizeljskem govoru izgubila tako tonemska kot kolikostna nasprotja, njegov samoglasniški sistem je enoglasniški, pri čemer se od knjižnega jezika razlikujejo nekateri glasovi oziroma glasovne različice, in sicer ü, , , ä in å, za govor pa je značilen tudi samoglasniški upad. V soglasniškem sestavu so bili spremembam podvrženi predvsem zvočniki in posamezne glasovne skupine (npr. -nj-/-lj-, -šč-, -tl-/-dl-, -tn-/-dn-), na oblikoslovni ravni, ki se je v okviru posebnosti izkazala za dokaj razgibano, velja v zvezi s pregibanjem izpostaviti zlasti dajalniške, mestniške in orodniške končnice, nato delno ali popolno izenačevanje dvojinskih oblik z množinskimi, feminizacijo samostalnikov srednjega spola, v zvezi s pridevnikom pa zlasti izgubljanje občutka za rabo določne in nedoločne oblike. Pri glagolu izstopa množinskost nekaterih dvojinskih glagolskih oblik, prislovi pa se od knjižnih razlikujejo v glasoslovni in oblikovni podobi. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi.
Keywords: slovenski jezik, bizeljski govor, kozjansko-bizeljsko narečje, štajerska narečna skupina, Bizeljsko
Published: 14.12.2012; Views: 1242; Downloads: 122
.pdf Full text (2,09 MB)

19.
JEZIKOVNA ZVRSTNOST UČENCEV TRETJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE V DANIH GOVORNIH POLOŽAJIH
Barbara Srnko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo v teoretičnem delu obravnava socialne zvrsti jezika in interesne govorice s poudarkom na slengu. Izpostavlja pomen in vlogo narečja ter ruški govor in njegove značilnosti. V povezavi s tem sledi kratka predstavitev kraja Ruše. Diplomsko delo predstavlja didaktična načela in izpostavlja načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Obravnava tudi otrokov govor in izpostavlja dejavnike govornega razvoja. Obravnavano tematiko osvetljuje v učnem načrtu za slovenščino v tretjem triletju osnovne šole in v povezavi s tem ugotavlja, kakšna je zastopanost narečij in ostalih socialnih zvrsti jezika v Rokusovih samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan, ki jih učenci uporabljajo pri pouku slovenščine na osnovni šoli v Rušah. V zaključku teoretičnega dela so zbrani avtorji in naslovi dosedanjih raziskav, ki se ukvarjajo z rabo socialnih zvrsti jezika učencev osnovne in srednje šole, ter njihove temeljne ugotovitve. Osrednje vprašanje diplomskega dela so socialne zvrsti jezika, ki jih učenci tretjega triletja osnovne šole uporabljajo v različnih govornih položajih. V povezavi s tem me je zanimalo, ali se učenci glede na spol, starost, kraj bivanja in izobrazbo staršev razlikujejo v pogostosti rabe socialnih zvrsti jezika. V ta namen sem uporabila vnaprej pripravljen anketni vprašalnik avtoric doc. dr. Melite Zemljak Jontes in doc. dr. Simone Pulko. S pomočjo slednjega sem ugotovila, katere zvrsti jezika uporabljajo anketirani učenci v domačem okolju s starši, s sokrajani, ki so nevrstniki in vrstniki, ter v šolskem okolju pri urah slovenščine in pri urah drugih predmetov, kako se pogovarjajo med seboj s sošolci in z vrstniki ter z drugimi zaposlenimi na šoli. Prav tako sem ugotovila, v kolikšni meri učenci obvladajo krajevni narečni govor in kakšen odnos imajo do njega.
Keywords: učenci tretjega triletja osnovne šole, socialne zvrsti jezika, narečje, ruški govor, didaktična načela, učni načrt, govorni položaj
Published: 09.04.2013; Views: 1774; Downloads: 234
.pdf Full text (1,09 MB)

20.
PRIMERJAVA PISNIH IZDELKOV UČENCEV 9. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE PRI PREDMETIH SLOVENŠČINA IN ZEMLJEPIS
Sanja Pušnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bilo zbrati in primerjati pisne izdelke učencev, ki so v šolskem letu 2011/2012 obiskovali deveti razred osnovne šole pri predmetih Slovenščina in Zemljepis. Pri predmetu Slovenščina so opisali svoj domači kraj, pri predmetu Zemljepis pa Slovenijo. Podane so bile značilnosti pisnih izdelkov učencev pri omenjenih predmetih. Izdelki so bili analizirani glede na vrsto in zvrstnost napak ter glede na obliko izdelkov. Prikazana je bila stopnja pismenosti učencev devetega razreda in vpliv narečnosti na pisne izdelke pri omenjenih predmetih. Pisni izdelki so bili metodološko obdelani z deskriptivno metodo, metodo analize in sinteze ter metodo klasifikacije. Na koncu so bili rezultati statistično prikazani. Raziskava je pokazala, da med pisnimi izdelki, nastalimi pri predmetu Slovenščina in pri predmetu Zemljepis, prihaja do oblikovnih razlik, predvsem v povprečnem številu povedi na spis. Med izdelki prihaja do razlik v količini napak, narečni vpliv v pisnih izdelkih pri predmetu Slovenščina pa je večji kot pri pisnih izdelkih, nastalih pri predmetu Zemljepis. Pokazalo se je, da imajo devetošolci dovolj znanja, da napišejo pisni izdelek o svojem družbenem okolju, s čimer dosegajo vsaj minimalne standarde znanja.
Keywords: slovenščina, zemljepis, deveti razred, pismenost, zvrsti slovenskega jezika, štajerska narečna skupina, vzhodnopohorsko narečje
Published: 18.04.2013; Views: 1229; Downloads: 100
.pdf Full text (1,73 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica