1. Priseljenci v Sloveniji : aplikacija za začetno učenje slovenskega jezika za priseljence iz hrvaškega govornega okoljaMaggie Martina Kodba, 2024, master's thesis Abstract: Slovenija, zaradi svojega geografskega položaja, predstavlja stičišče zahodne in vzhodne Evrope, kar povzroča vedno večji priliv priseljencev, še posebej iz držav nekdanje Jugoslavije. Z mešanjem južnoslovanskih jezikov, religij, kultur in balkanskih običajev slovenska družba postaja vedno bolj kulturno obarvana. Neznanje jezika priseljencem pogosto povzroča težave v komunikaciji. Napačno je prepričanje, da materni jezik priseljencev zaradi podobnosti z južnoslovanskimi jeziki olajša učenje slovenščine. Prav podobnost med slovenščino in drugimi južnoslovanskimi jeziki priseljence pogosto zmede in vodi do jezikovnih napak. Da bi priseljencem olajšali proces učenja jezika in jih hkrati opozorili na najpogostejše jezikovne napake, smo na podlagi lastne priseljenske izkušnje izdelali jezikovno aplikacijo Slovify za učenje slovenščine za priseljence iz hrvaškega govornega okolja. Glavna ideja je bila, da uporabniki ob učenju slovenščine odkrivajo posebnosti slovenske družbe in kulture, usvajajo komunikacijske obrazce ter razumejo razlike in podobnosti med slovenščino in hrvaščino. Aplikacija zajema 10 tematskih sklopov in je popolnoma brezplačna ter dostopna vsem, ki so motivirani za učenje slovenščine. Med izdelavo aplikacije so bili upoštevani standardi znanja za učenje slovenščine na vstopni ravni (A1). Čeprav aplikacija Slovify omogoča učenje slovenskega jezika uporabnikom iz hrvaškega govornega okolja, je primerna tudi za priseljence iz ostalih držav nekdanje Jugoslavije, ki jim hrvaški jezik ni tuj.
Keywords: priseljenci, aplikacija, slovenščina, vstopna raven, učenje jezika
Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (18,77 MB) |
2. Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanjSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Govor je ključna človekova dejavnost, ki omogoča sporazumevanje z okolico. Za otrokov razvoj je pomembno, da že od rojstva dobi priložnosti za učenje sporazumevanja ob ustrezni podpori in zgledu. Govor ima individualno vlogo pri razvoju posameznika in družbeno vlogo pri sporazumevanju z drugimi. Eden temeljnih namenov jezikovnega pouka je razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem (knjižnem) jeziku, tj. praktično in ustvarjalno obvladovanje vseh sporazumevalnih dejavnosti (tudi govora) in jezikovnosistemskih osnov. Z vidika prisotnosti poučevanja govora, strategij poučevanja in s poudarki na razvijanju govornih sposobnosti so analizirani učni načrti za slovenščino za osnovno šolo iz let 2011 in 2018 ter učni načrt za slovenščino za gimnazije iz leta 2008 ter katalogi znanja za slovenščino. Zanimalo naju je, kolikšen je poudarek na razvijanju pravorečne zmožnosti in na razvijanju zapisovalne zmožnosti govora, tudi v različnih načinih transkribiranja glede na stopnjo izobraževanja.
Keywords: slovenščina, pouk govora, učni načrti, katalogi znanja, transkripcije govora
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 28; Downloads: 9
Full text (465,55 KB)
This document has many files! More... |
3. Slovenščina kot odraz identitete srednješolcev na dvojezičnem slovensko-madžarskem območjuSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2020, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek predstavlja vključenost in udejanjanje identitetne vloge socialnozvrstnih različic slovenskega jezika pri pouku slovenščine na podlagi analize ciljev, vsebine in standardov znanja gimnazijskega učnega načrta, dvojezičnega gimnazijskega učnega načrta ter katalogov znanj za slovenščino v strokovnih srednjih šolah, v empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati študije primera in primerjalna analiza raziskave o rabi jezikov in njihovih različic med dijaki na dvojezični slovensko-madžarski gimnaziji in srednji strokovni šoli.
Keywords: slovenščina, socialne zvrsti jezika, učni načrti, gimnazije, dvojezični učni načrti, katalogi znanj, jezikovni stiki
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 123; Downloads: 6
 Link to full text
This document has many files! More... |
4. Usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika s poudarkom na pravorečjuMelita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek prinaša pregled zakonodaje s področja izobraževanja otrok in učencev tujcev in priseljencev, prikaz večjezičnosti in jezikovne ozaveščenosti, pomena razvijanja transdisciplinarne pismenosti in možnosti za njeno razvijanje, vlogo sporazumevanja v slovenščini kot drugem in tujem jeziku s poudarkom na pravorečju, tj. na glasovnem zavedanju. Analiza vsebuje komentarje in primere aktivnosti (med drugim projekta DEAL), zlasti tistih s poudarkom na razvijanju pravorečne zmožnosti.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot tuji jezik, slovenščina kot drugi jezik, pouk slovenščine, jezikovne kompetence, pismenost, pravorečje
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 118; Downloads: 7
Link to file |
5. Standardizacija prekmurske transkripcije samoglasnikov : študija primeraMihaela Koletnik, Melita Zemljak Jontes, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V pričujočem prispevku bomo v okviru pilotne obravnave prekmurskega narečja preverili primernost v projektu predvidenega postopka standardizacije slovenske narečne transkripcije, pri čemer bomo (1) preverili fonetično transkripcijo prekmurskega gradiva za SLA za issln. *, issln. *- in issln. *-; (2) opravili primerjavo s fonetičnim zapisom v dialektološki literaturi in gradivu, dostopnem po posameznih regionalnih središčih; (3) na izbranih primerih opravili akustično analizo dostopnih zvočnih posnetkov (eksperimentalnofonetična analiza).
Keywords: slovenščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, gradivo za SLA, fonetični zapis, eksperimentalnofonetične analize
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 81; Downloads: 5
 Full text (895,31 KB)
This document has many files! More... |
6. Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govoraMira Krajnc Ivič, 2024, scientific monograph Abstract: Znanstvena monografija Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora predstavlja rezultate prvega leta dela v raziskovalnem projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik (J7-4642) kot tudi rezultate raziskovalcev, ki se ukvarjajo z govorom v drugih raziskovalnih projektih, s skupnim glavnim ciljem strateškega in učinkovitega razvoja prostodostopnih govornih virov. Prispevki izpostavljajo načrte, cilje in izzive ob gradnji govornih virov, in sicer na leksikalni in skladenjski ravni, iščejo rešitve za posebnosti govora na fonetično-fonološki ravni tudi v povezavi s standardi zapisovanja (narečnega) govora. Govor in jezikovna variantnost sta raziskovana kot manifestacija socialne slojevitosti, govorjeni diskurz pa tudi z vidika součinkovanja različnih semiotskih kodov v smislu vzajemnega učinkovanja za tvorjenje smisla sporočila. Z vidika prepletanja prvin govorjenega in pisnega jezika so analizirana izbrana spletna besedila, zanemarjena ni niti vloga govora v gledališki umetnosti.
Keywords: jezikovne tehnologije, govor, govorjeni diskurz, slovenščina, govorni viri
Published in DKUM: 18.07.2024; Views: 217; Downloads: 13
Full text (13,68 MB)
This document has many files! More... |
7. |
8. Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanjSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2023, published scientific conference contribution abstract Keywords: poučevanje govora, učni načrti, slovenščina, osnovna šola, gimnazija, katalogi znanja, transkripcija govora
Published in DKUM: 20.05.2024; Views: 205; Downloads: 11
Full text (3,52 MB)
This document has many files! More... |
9. Raba zemljepisnih različkov slovenskega jezika glede na stopnjo izobraževanja in različne govorne položajeSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2009, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Raziskava je pokazala, da se v rabi zemljepisnih različkov kažejo razlike glede na stopnjo izobraževanja in glede na govorne položaje; v osnovni šoli se relevantne razlike kažejo tudi glede na spol. V nadaljnje raziskave bi bilo smiselno v analizo vključiti večje število anketirancev, da bi bilo sklepati na celotno populacijo in ugotovitve predstavljati ne le na izbranem vzorcu; v univerzitetnih študijskih programih bi bilo smiselno raziskovani vzorec razširiti še na nehumanistične študijske smeri. Zgolj nakazana je bila problematika govora z ostalimi zaposlenimi na izobraževalnih ustanovah; izobrazbeno strukturo bi bilo smiselno definirati natančneje.
Keywords: slovenščina, raba jezika, različki jezika, govorni položaji, stopnja izobraževanja, zemljepisni različki
Published in DKUM: 27.02.2024; Views: 262; Downloads: 4
Link to full text |
10. Vloga členkov v oddajah informativnega in razvedrilnega programa javne televizije ter izbranih komercialnih televizij : magistrsko deloKarin Jureš, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo preučuje rabo in vlogo členkov v dvajsetih TV-oddajah informativnega in razvedrilnega programa javne in komercialnih televizij. Členek je nemalokrat spregledana pomožna stavčna sestavina, ki čustveno in pomensko dopolnjuje stavke in povedi, vzpostavlja zvezo s sobesedilom ter tako odigra precej pomembno vlogo zlasti v prosto in spontano govorjenih besedilih. Kot temeljno teoretično izhodišče smo uporabili Slovar slovenskih členkov (2014) avtorice Andreje Žele, na osnovi pomenskih razlag v slednjem pa smo analizirali pomene ter vloge členkov v krajših izsekih izbranih epizod oddaj, ki so se javno predvajale maja 2022. Želeli smo dokazati, da so členki v oddajah razvedrilnega programa, za katerega so značilni spontani govor (in pogovor), vzpostavljanje stika s sogovorci, sogovorkami, ustvarjanje sproščenega vzdušja, morebitna prisotnost treme pri gostih, gostjah in namenska prilagoditev jezika v »živo ljudsko govorico«, pogosteje rabljeni kot v oddajah informativnega programa, v katerih govorci, govorke besedila večinoma berejo. Ugotovili smo, da v oddajah informativnega programa prevladujejo členki v povezovalni vlogi, saj ti skrbijo za kohezijo in koherenco besedila, v oddajah razvedrilnega programa pa prevladujejo členki v naklonski vlogi, saj ti modificirajo stavčne strukture in zaznamujejo čustveno reakcijo govorca, govorke. Posvetili smo se tudi preučevanju členkov, ki opravljajo vlogo diskurznih označevalcev, pri čemer smo ugotovili, da ti predstavljajo kar petino vseh uporabljenih členkov v govorih nepoklicnih govorcev, nepoklicnih govork v oddajah razvedrilnega programa.
Keywords: členek, vloga členka, funkcijska beseda, naklonska in povezovalna vloga členkov, diskurzni označevalec, televizijska oddaja, informativni program, razvedrilni program
Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 627; Downloads: 86
Full text (10,35 MB) |
