| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Obnašanje revizijskih pomočnikov v revizijskih podjetjih
Petra Vogrinčič, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z analiziranjem predvsem tujih virov preučili obnašanje pomočnikov v reviziji v revizijskih podjetjih. Zanimalo nas je, kdo so pomočniki v revizijskih podjetjih, kakšni so pogoji dela v revizijskem podjetju za pomočnike v reviziji in kako se obnašajo, ali so nagnjeni k posnemanju natančnih nadrejenih ali manj natančnih, ali bodo prej posnemali nadrejene, ki imajo vpliv na njihovo napredovanje ter kako vpliva to na kakovost revizije. V diplomskem delu smo najprej opredelili osnovne pojme. Predstavili smo revizijsko podjetje, hierarhijo zaposlenih v njem, navedli smo temeljna etična načela v reviziji, dotaknili pa smo se tudi kulture in mentorstva v revizijskih podjetjih. Opisali smo naloge in odgovornosti revizijskega partnerja, direktorja v reviziji, izkušenejšega revizorja in pa pomočnika v reviziji. Na podlagi analize tujih virov smo proučili, ali so pomočniki v reviziji bolj nagnjeni k posnemanju natančnega ali manj natančnega nadrejenega. Ugotavljali smo tudi, kako vpliva sistem napredovanja na posnemanje pomočnikov v reviziji – torej ali bodo pomočniki v reviziji prej posnemali nadrejenega, ki ima glas pri odločanju o napredovanju. Proučili smo tudi, kako vpliva to posnemanje na kakovost revizije. Poiskali smo tudi nekaj zgledov neprimernega ravnanja v zvezi s pomočniki v revizijskih podjetjih. Prvi zgled kaže neprimerno ravnanje pomočnika v reviziji. Ta se je vedel neetično, ko je brez premisleka izpolnil neprimerna navodila izkušenejših revizorjev. Drugi zgled je zgled neprimernega ravnanja izkušenejšega revizorja do pomočnika v reviziji. Neetično se je vedel izkušenejši revizor, ko je za lastne napake v poslu revizije okrivil pomočnike v reviziji, ki jih je nadziral. Kot zadnji zgled pa smo našli zgled neprimerne prakse revizijskega podjetja glede neugodnih delovnih pogojev za pomočnike v reviziji. gre za problematiko (nepravičnega) prenizkega plačila in (pre)dolgih delavnikov za pomočnike v reviziji. V diplomskem delu smo potrdili hipoteze. Potrdili smo prvo hipotezo, da ravnanje izkušenejših revizorjev lahko na pomočnike v reviziji vpliva pozitivno ali negativno, vendar bo pomočnik v revizij posnemal pozitivne zglede ravnanja izkušenejšega revizorja prej kot negativne zglede ravnanja. Potrdili smo drugo hipotezo, da imajo večja revizijska podjetja za pomočnike v revizij vpeljan in delujoč sistem mentorstva in vodenja pomočnikov v reviziji pri njihovem delu in poklicnem razvoju. Potrdili pa smo tudi tretjo hipotezo, da so pomočniki v reviziji večkrat preobremenjeni na delovnem mestu.
Ključne besede: pomočnik v reviziji, izkušenejši revizor, revizijska skupina, kultura, obnašanje, kadrovanje, mentorstvo, revizija, revizijsko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2024; Ogledov: 86; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

2.
Sustainability reporting ecosystem : a once-in-a-lifetime overhaul during the COVID-19 pandemic
Daniel Zdolšek, Sabina Taškar Beloglavec, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The preparation of sustainability reports, which a negligible number of organisations had been doing until recently, will soon be the new reality for many more organisations. This research aims to present changes during the COVID-19 pandemic in the ecosystem of sustainability reporting pronouncements, especially those used by organisations. In our research, we compare important information about two different periods and the content demands in reporting on sustainability. Changes in the ecosystem are fundamental and unique. Based on the analysis of events and documents, the current research shows the changes in the ecosystem and the future dynamics in the ecosystem, including the principle standard setters (i.e., International Sustainability Standards Board and European Financial Reporting Advisory Group, EFRAG). The research shows that although the changes occurred during the COVID-19 pandemic, they did not significantly impact the ecosystem’s development or slow down or stop their development. The COVID-19 pandemic did not affect the speed or dynamics of changes. In the last few years, EFRAG and the European Union established their position and gained a significant influence in sustainability reporting, with EFRAG at the forefront. The European Sustainability Reporting Standards will be mandatory for organisations doing business in the European Union. At the same time, we do not expect that the IFRS Sustainability Disclosure Standards will be directly endorsed for use in the European Union. The paper presents a new perspective on examining sustainability via developing organisations’ reporting demands within the framework of the uncertain environment caused by COVID-19. In this context, our research also contributes to the literature. The study also has a potential practical impact on organisations and management since it illuminates a wide range of selected sustainability viewpoints and their reporting.
Ključne besede: sustainability, sustainability reporting, standard setting, reporting standards, disclosure standards, nonfinancial information, regulation, COVID-19, ISSB, EFRAG
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 398; Prenosov: 539
.pdf Celotno besedilo (358,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
New suptech tool of the predictive generation for insurance companies : the case of the European market
Timotej Jagrič, Daniel Zdolšek, Robert Horvat, Iztok Kolar, Niko Erker, Jernej Merhar, Vita Jagrič, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Financial innovation, green investments, or climate change are changing insurers’ business ecosystems, impacting their business behaviour and financial vulnerability. Supervisors and other stakeholders are interested in identifying the path toward deterioration in the insurance company’s financial health as early as possible. Suptech tools enable them to discover more and to intervene in a timely manner. We propose an artificial intelligence approach using Kohonen’s self-organizing maps. The dataset used for development and testing included yearly financial statements with 4058 observations for European composite insurance companies from 2012 to 2021. In a novel manner, the model investigates the behaviour of insurers, looking for similarities. The model forms a map. For the obtained groupings of companies from different geographical origins, a common characteristic was discovered regarding their future financial deterioration. A threshold defined using the solvency capital requirement (SCR) ratio being below 130% for the next year is applied to the map. On the test sample, the model correctly identified on average 86% of problematic companies and 79% of unproblematic companies. Changing the SCR ratio level enables differentiation into multiple map sections. The model does not rely on traditional methods, or the use of the SCR ratio as a dependent variable but looks for similarities in the actual insurer’s financial behaviour. The proposed approach offers grounds for a Suptech tool of predictive generation to support early detection of the possible future financial distress of an insurance company.
Ključne besede: European insurance market, suptech, supervision, financial deterioration identification, neural networks
Objavljeno v DKUM: 25.03.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Experimental analysis of cavitation erosion in a particle-laden flow
Filip Jovanovski, 2023, diplomsko delo

Opis: Cavitation erosion is a problem that presents a challenge for the engineers in different industries, as it erodes the machinery which leads to lower efficiency and higher maintanance costs. An experimental investigation has been conducted to evaluate cavitation and cavitation erosion with and without the presence of solid particles in a Venturi channel. The methodology is based on observing and analysing the evolution of the vapour structures and occurence of cavitation erosion on the sample surface in the Venturi channel. To conduct experiments the cavitation tunnel was used, with the central component being a transparent test section with a Venturi-like channel (constructed from Plexiglass walls and a metal insert) to monitor the process of cavitation. To detect the damage caused by cavitation erosion and abrasion, the most effective solution was found to be an indicator in the form of black acrylic paint thinned with water (at a ratio of 1:2). On the sample surface, a self-adhesive aluminium tape was applied to protect the aluminium base from erosive characteristics from cavitation Furthermore, a comparison between cavitation with and without solid particles was made to determine the effects of solid particles on both cavitation and abrasion of the sample surface. The observation revealed that no matter the solid particles, damage from cavitation erosion appears at the separation point and in proximity to the location of the detached cloud collapse. The spherical glass particles with diameters between 40 µm and 70 µm added an abrasive effect on the sample surface only in the presence of cavitation structures. It was determined, that the intensity of cavitation erosion and abrasion increases when the cavitation number decreases and volumetric flow rate increases. Also, an economic analysis was conducted, to determine which is the more cost beneficial solution between replacement of the metal insert and application of protective coatings over the metal insert.
Ključne besede: cavitation erosion, solid particles, abrasion, experiment
Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

5.
Vpliv nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja
Djellza Fanaj, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu analiziramo vpliv nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja. Najprej predstavimo, kaj so nerevizijske storitve in navedemo nekaj vrst le-teh. Nato predstavimo pravila na področju nerevizijskih storitev, ki veljajo v Sloveniji. V zvezi s tem predstavimo ureditev v Zakonu o revidiranju (ZRev-2), ko gre za prepoved opravljanja nekaterih nerevizijskih storitev. Omenimo temeljna načela Kodeksa etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA), v skladu s katerimi mora ravnati revizor v poslu revizije. Dodatno predstavimo Uredbo EU 537/2014, ki velja tudi za Slovenijo, in sicer smo izpostavili tako imenovan seznam prepovedanih nerevizijskih storitev ter pravilo, da je skupno plačilo za dovoljene storitve revizorja omejeno na največ 70 % povprečja plačil za obvezno revizijo ali revizije revidiranega subjekta v zadnjih treh zaporednih poslovnih letih. V osrednjem delu diplomskega dela smo predstavili ugotovitve avtorjev preteklih raziskav glede vpliva nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja. Osredotočili smo se na raziskave, ki so obravnavale vpliv nerevizijskih storitev na neodvisnost revizorja ter raziskave, ki obravnavajo vpliv nerevizijskih storitev na revizorjevo mnenje in poročanje. Glede vpliva nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja ni enotnega mnenja. Pregled raziskav pokaže, da so nekatere raziskave ugotovile, da opravljanje nerevizijskih storitev negativno vpliva na ravnanje revizorja oz. na samo revizijo. Opravljanje nerevizijskih storitev revidiranemu podjetju lahko privede do finančne odvisnosti, saj postanejo zneski iz teh storitev zelo pomembni za revizijsko podjetje, zaradi strahu pred izgubo stranke pa se revizorji ne morejo upirati pritiskom poslovodstva revidiranega podjetja. Med revizijo lahko revizor na primer spregleda napake, ki so povezane z nerevizijskimi storitvami, ali prikrije napake v nerevizijskim delu, ki jih je odkril med revizijo. Prav tako so avtorji preteklih raziskav ugotovili, da zaradi strahu pred izgubo posla so revizorji bolj nagnjeni k podajanju neprilagojenega revizijskega mnenja o računovodskih izkazih revidiranega podjetja. Nadalje smo opisali učinek odvračanja pozornosti od revizije k nerevizijskim storitvam. Ugotovili smo, da imajo stranke revizijskih podjetij, ki bolj poudarjajo nerevizijske storitve, nižjo kakovost revizije v primerjavi s strankami revizijskih podjetij, ki imajo manj poudarka na nerevizijskih storitvah. Pozitiven vpliv na ravnanje revizorja pa je učinek prelivanja znanja. Prelivanje znanja običajno izhaja iz dejstva, da obe vrsti storitev potrebujeta isti nabor informacij in enake strokovne kvalifikacije. Zaradi prelivanja znanja se skrajša čas do izdaje revizorjevega mnenja o računovodskih izkazih po zaključku revizije. Ena raziskava pa je celo ugotovila, da so stranke revizorja bolj zadovoljne z revizorjem, ko ta opravlja poleg revizije še nerevizijske storitve. Pregled raziskav pa je pokazal, da obstajajo tudi raziskave, ki niso zaznale nikakršnega vpliva na ravnanje revizorja, ko ta hkrati opravlja revizijo in nerevizijske storitve.
Ključne besede: Revizija računovodskih izkazov, nerevizijske storitve, vplivi, nevarnosti, neodvisnost, revizor, revizijsko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2024; Ogledov: 277; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

6.
Potrebna znanja in izkušnje revizorja ter njihov razvoj
Vida Korun, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil identificirati in analizirati potrebna znanja ter izkušnje, ki jih revizor potrebuje pri svojem delu na področju revizije računovodskih izkazov in jih bo predvidoma potreboval v prihodnje. Zastavili smo si dva cilja. Prvi cilj diplomskega dela je bil predstaviti znanja in izkušnje (prakso), ki so potrebna za delo revizorja pri reviziji računovodskih izkazov dandanes in v prihodnje. Drugi cilj pa je bil predstaviti možne načine pri pridobivanju znanj in izkušenj za delo revizorja oziroma njihovem razvoju. Potrebna znanja za revizorja so poznavanje pravil revidiranja, pravnih podlag za revidiranje računovodskih izkazov, temeljnih pravnih ureditev gospodarskih družb v Sloveniji, temeljnih načel in veljavne ureditve delovnega prava ter prava socialne varnosti v Sloveniji. Poleg tega mora revizor imeti tudi temeljna znanja o civilnem materialnem pravu ter o temeljnih pravilih računovodenja. Obstajata dva modela kariernih poti za revizorje, ki nakazujeta, koliko let izkušenj naj bi imel revizor pred napredovanjem na naslednjo stopnjo kariere. Ključne kompetence, ki jih morajo imeti revizorji za uspešno opravljanje svojih nalog, vključujejo strategijo, upravljanje odnosov, strokovnost in etiko, spremljanje in nadzor, skrbnost in natančnost, komunikacijske veščine, finančno in poslovodno računovodstvo, davčno svetovanje, poslovno svetovanje in digitalna spoznanja. V velikih revizijskih podjetjih, kot so "Big Four", je karierna pot lahko drugačna kot v manjših revizijskih podjetjih. V prihodnosti pa bo v ospredju razvoja na področju revizije informacijska tehnologija in uporaba orodij za podatkovno analitiko, vizualizacijo in analitičnih orodij za velike količine podatkov. Revizorji bodo morali biti sposobni prepoznati in uporabiti nove tehnologije za izboljšanje kakovosti revizije, upravljati oblačne storitve ter izvajati dodatne ročne testne postopke. Znanje o umetni inteligenci bo prav tako ključno, kot poznavanje podatkovne analitike, strojnega učenja in analize velikih količin podatkov. Revizorji bodo morali biti etični in sposobni reševati etične dileme ter se prilagajati novim tehnologijam in spremembam. Revizorji se morajo tudi izobraževati o obravnavi prevar, pri čemer morajo biti sposobni uporabljati orodja, ki jim omogočajo prepoznavanje nenavadnih transakcij in vzorcev transakcij, ki bi lahko kazali na pomembno prevaro. Omejitev pri pisanju diplomskega dela je bila ta, da smo se omejili na področje revizije računovodskih izkazov oziroma zunanjo revizijo.
Ključne besede: revizija, revizor, zunanja revizija, znanje, izkušnje, razvoj
Objavljeno v DKUM: 16.02.2024; Ogledov: 231; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

7.
Analiza poročanja o trajnosti za izbrana železniška podjetja
Anže Novak, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu analiziramo trajnostno poročanje izbranih železniških podjetjih. Analizirali smo slovensko in izbrana evropska železniška podjetja, in sicer iz Francije, Italije, Španije in Švice. Želeli smo ugotoviti, ali izbrana podjetja v svoja trajnostna poročila (ki so lahko del letnih poročil) vključujejo okoljske, družbene in upravljalske vidike poslovanja. Na začetku diplomskega dela opredeljujemo pojem trajnostno poročanje, kaj mora trajnostno poročilo vsebovati ter navedemo nekatera pravila trajnostnega poročanja. Na primer na ravni Evropske unije bodo morala podjetja v državah članicah poročati po Evropskih standardih trajnostnega poročanja, uveljavljenimi 31. 7. 2023, že v letnem poročilu za leto 2024. Druga pravila so GRI Standardi in SASB Standardi. V diplomskem delu sledi kratka predstavitev izbranih železniških podjetij, njihova primerjava in analiza njihovega poročanja po področjih, katera smo izbrali po naši presoji (na primer področno poročanje o porabi emisij toplogrednih plinov, porabi energije, porabo ter reciklaži odpadkov in tako naprej). Ugotovili smo, da železniška podjetja bolj površinsko poročajo o trajnostnem poslovanju. Nekatera sicer zelo dobro poročajo po nekaterih vidikih, zato je tudi smiselno, da z zgledom preostala železniška podjetja mogoče pripravijo k temu, da tako začnejo poročati tudi preostala železniška podjetja. Rezultati nam kažejo, da vsa podjetja poročajo po GRI Standardih, razlikujejo pa se v tem, da nekatera železniška podjetja uporabljajo več o GRI Standardov, druga manj. Špansko železniško podjetje najbolj poroča po GRI Standardih. Železniška podjetja z raznimi ukrepi želijo zmanjšati emisije CO2 in energetske potrebe, povečati uporabo električne energije iz obnovljivih virov ter povečati recikliranje materialov. Iz naše analize je razvidno, da italijansko železniško podjetje ustvari najmanj emisij toplogrednih plinov glede na dolžino prog. Slovensko železniško podjetje porabi najmanj električne energije od vseh preostalih železniških podjetij glede na dolžino prog. Pri porabi odpadkov pa italijansko železniško podjetje proizvede veliko več odpadkov kot preostala železniška podjetja. Na podlagi družbenih vidikov pa se železniška podjetja zavzemajo za enakost med spoloma, zagotavljajo varnost, zdravje ter strokovno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih. Po družbenih vidikih največ poroča špansko železniško podjetje. Vsem železniškim podjetjem je skupno to, da v večji meri poročajo o okoljskih vidikih. Na podlagi prednosti in slabosti izbranih železniških podjetij smo ugotovili, da praktično vsa podjetja poročajo več o prednostih; nekatera ne poročajo o slabostih. Na podlagi ugotovitev naše analize podamo tudi predloge glede poročanja o trajnosti za železniško podjetje.
Ključne besede: Trajnostno poročanje, standardi, trajnostna poročila, razkritja, železnice, železniško podjetje
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 395; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

8.
Potrebne kompetence v računovodstvu
Sara Fišinger, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave domačih in tujih virov ter literature preučili današnje potrebne kompetence računovodij in pričakovane potrebne kompetence računovodij v prihodnosti, torej katere kompetence so potrebne, da lahko računovodski strokovnjak (računovodja) uspešno opravlja svoje delo danes in v prihodnosti. Namen diplomskega dela je bil predstaviti potrebne kompetence računovodij danes in pričakovane kompetence v prihodnosti, ki so po mnenju različnih avtorjev pomembne za opravljanje zahtevanih nalog računovodij. V delu smo najprej predstavili, kaj so kompetence in njihove sestavine, podali smo tudi delitev kompetenc (po ravneh, dimenzijah in opaznosti). V nadaljevanju dela smo se osredotočili na mehke in trde veščine oziroma kompetence računovodij, ki so v različnih raziskavah avtorjev največkrat omenjene kot zaželene in nujno potrebne kompetence za računovodskega strokovnjaka. Trde kompetence računovodij so naslednje: analitične sposobnosti, tehnična usposobljenost in finačno-računovodske veščine. Mehke kompetence računovodij pa so: strateško razmišljanje, kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, timsko delo, upravljanje časa in natančnost, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in etično ravnanje. Med mehke in trde veščine uvrščamo poslovno žilico in raziskovalne sposobnosti.V delu smo nato tudi na kratko omenili izobraževanje na področju računovodstva. Pomembno je, katere so prihodnje pričakovane trde in mehke kompetence računovodij. Pričakovani prihodnji trdi kompetenci računovodij sta naslednji: analitične sposobnosti in tehnična usposobljenost. Pričakovane prihodnje mehke kompetence računovodij pa so: kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in prilagodljivost. Gre za kompetence, ki so v prihodnje zaželene, da jih ima računovodja, da bo lahko lažje in uspešneje deloval v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Na podlagi raziskave smo naredili primerjavo med že obstoječimi kompetencami računovodij in pričakovanji glede kompetenc za računovodje v prihodnje. Ugotovili smo, da večjih, bistvenih razlik ni. Kompetence, ki so že dandanes pomembne za računovodske strokovnjake, bodo pomembne tudi v prihodnje. Večje spremembe lahko pričakujemo na področju tehnologije, avtomatizacije in umetne inteligence. Tehnologija se še dalje vedno bolj nadgrajuje in spreminja, kar pomeni, da bodo morali računovodski strokovnjaki še bolje razviti svoje tehnične kompetence, da bodo lahko sledili spremembam, ki se bodo pojavile na tem področju.
Ključne besede: Računovodstvo, poklicni računovodje, spretnosti, znanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 451; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Nerevizijske storitve in kakovost revidiranja
Laura Skledar, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo nerevizijske storitve in kakovost revidiranja. Namen diplomskega dela je bil proučiti nerevizijske storitve, problematiko revizorjevega opravljanja le teh, in če obstaja, kakšna je povezava opravljanja nerevizijskih storitev s kakovostjo revidiranja. Nerevizijske storitve so storitve, ki niso revizija računovodskih izkazov in vključujejo druge storitve dajanja zagotovil, svetovalne, davčne in druge storitve, ki jih opravlja revizor oziroma revizijsko podjetje. Na primer storitve svetovanja v zvezi z davčnimi predpisi, finančno in podjetniško svetovanje, svetovanje pri statusnem preoblikovanju družb in še druge. Pri opravljanju nerevizijskih storitev morata biti revizijsko podjetje in revizor pozorna, da ni ogrožena neodvisnost revizorja. V ta namen je Evropska unija v skladu z Uredbo EU 537/2014 opredelila prepovedane nerevizijske storitve. Slovenija je Uredbo implementirala in sprejela Pravilnik o prepovedanih nerevizijskih storitvah revizijskih družb. Nedovoljene nerevizijske storitve so tiste, ki jih revizor ne sme opravljati, kadar gre za subjekte javnega interesa, pri katerih opravlja revizijo računovodskih izkazov, z namenom da se ohranja kakovost obvezne revizije subjektov javnega interesa in neodvisnost revizorja ter da se izogne nasprotju interesov. Dovoljene nerevizijske storitve so vse storitve, ki jih opravlja revizor na podlagi potrditve revizijske komisije pod pogojem, da se pri tem ne pojavi potencialna ogroženost neodvisnosti revizorja. Opravljanje nerevizijskih storitev lahko postavlja revizorje v težaven položaj, kjer je zaradi njegovega delovanja lahko ogrožena njegova neodvisnost. Kakšen je vpliv opravljanja teh storitev na revizorjevo neodvisnost, pa je odvisno od same vrste nerevizijske storitve. Zraven ogrožanja revizorjeve neodvisnosti se pojavlja nevarnost, da bi prevelik poudarek na opravljanju nerevizijskih storitev povzročil odvračanje pozornosti revizorja od njegove prvotne funkcije, ki je revidiranje računovodskih izkazov. Opravljanje nerevizijskih storitev ima lahko pozitiven vpliv na kakovost revidiranja, saj revizorji pri opravljanju nerevizijskih storitev še bolj pazijo na svoj ugled, imajo več razpoložljivih informacij o revidiranem podjetju in izboljšujejo svoj odnos s strankami. Na drugi strani pa honorarji za nerevizijske storitve zmanjšujejo kakovost revidiranja in neodvisnost revizorja, saj honorarji spodbujajo pri revizorju možnost, da ne upošteva določenih pomanjkljivosti pri reviziji, prav tako pa višja, kot je raven honorarjev za nerevizijske storitve, slabša je kakovost revidiranja. V diplomske delu ene hipoteze ne potrdimo ali zavrnemo, eno zavrnemo in eno potrdimo. Hipoteze, da revizorji, ko opravljajo pri svojih strankah revizijske in hkrati nerevizijske storitve, opravljajo za svoje stranke večji obseg nerevizijskih storitev kot revizijskih storitev, nismo mogli potrditi ali zavrniti. Drugo hipotezo, da je neodvisnost revizorja ogrožena, ko ta opravlja za revidirano podjetje nerevizijske storitve, smo ovrgli. Tretjo hipotezo, da ima višina plačila (nadomestila), ki ga prejme revizor za opravljanje nerevizijskih storitev, negativen vpliv na kakovost revidiranja, smo potrdili.
Ključne besede: Revizija računovodskih izkazov, nerevizijske storitve, revidiranje, kakovost revidiranja, neodvisnost revizorja.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 293; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
Pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem
Zoja Sandić, 2023, diplomsko delo

Opis: Interakcije med revizorjem in revidiranim podjetjem so nekaj popolnoma vsakdanjega, vendar subjektivni pogled in manevrski prostor v računovodskih standardih mnogokrat privede do nasprotujočih mnenj – tukaj nastopijo pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem. V diplomskem delu obravnavamo potek pogajanj, možne izide in glavne vplive na pogajanja, svoj fokus pa smo usmerili v ugotavljanje potencialnih dejavnikov v teh pogajanjih. Raziskali smo značilnosti pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem, predstavili Dinamičen teoretičen model pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem (angl. Dynamic theory–based model of ACM negotiation) avtorjev Salterio in Gibbins (2012). Predstavimo proces pogajanja ter časovnico poteka, pa tudi model procesa pogajanj po Brownu in Wrightu (2008), ki razdelita proces pogajanj na tri ključne faze: predpogajanja, pogajanja in fazo izida pogajanj. Obravnavamo potencialne razloge za pogajanja z revizorjem (na primer padec vrednosti delnic revidiranega podjetja na borzi, nižja odobrena posojila bank, višje obrestne mere in tako dalje), torej zakaj je smiselno, da želi revidirano podjetje prejeti mnenje brez pridržkov v svojem revizorjevem poročilu. Na podlagi literature pa preučimo tudi odziv trga in bank na različna mnenja revizorja, ko gre za kotirajoča revidirana podjetja. Opišemo različne pogajalske strategije revizorjev: tekmovanje, prilagodljivost, izogibanje, sodelovanje, sklenitev kompromisa in strategijo vzajemnosti. Hkrati predstavimo Model dvojnih pomislekov (angl. Dual Concerns Model), ki je tipologija reševanja konfliktov, razvita s strani avtorjev Blake in Mouton (1964). Ta model identificira zgoraj naštete strategije reševanja konfliktov. Bolj podrobno opišemo strategijo vzajemnosti, ki sicer ni del modela dvojnih pomislekov, vendar je razširjena njena uporaba med revizorji. S to strategijo se revizorji odpovedo manj pomembni zadevi v pogajanjih v zameno za uresničitev bolj pomembne zadeve v pogajanjih. Za strategije pojasnimo, v katerih primerih je njihova uporaba najbolj koristna in potencialno za revizorja prinese najboljše možne rezultate. V podporo temu predstavimo tudi dejavnike, ki določajo pogajalske strategije. Pogajalske izkušnje revizorja imajo vpliv na potek samih pogajanj. Pogajalske izkušnje pa niso nujno povezane z leti delovanja revizorja. Pomembno je, da se revizorji na pogajanja z revidiranim podjetjem pripravijo in predvidijo mogoče scenarije pogajanj. Le na ta način si zagotovijo najboljše možnosti za uspešno izpeljana pogajanja. Revidirana podjetja imajo relativno veliko moč v pogajanjih. Revizorji lahko s pogajanji tvegajo izgubo revidiranega podjetja kot stranke, saj je moč nakupa storitve revizije na njihovi strani. Enako kot revizorji imajo tudi revidirana podjetja svoje strategije za pristop k pogajanjem. Revidirana podjetja se najbolj poslužujejo strategij (vzajemne, sodelovalne), ki so sodelovalne narave. V diplomskem delu predstavimo tudi na kratko ključne lastnosti kakovostnega računovodskega poročanja in proučimo, kako revizorjeva pogajalska strategija vzajemnosti vpliva na kakovost računovodskega poročanja. V diplomskem delu ne potrdimo nobene hipoteze. Hipotezo »v primeru, da revizor predlaga za revidirano podjetje odklonilno mnenje o računovodskih izkazih, je smiselna poteza revidiranega podjetja ta, da se pogaja z revizorjem o potrebnih popravkih računovodskih izkazov, saj s tem poskuša obraniti vrednost delnic podjetja na borzi« in »Tekmovalna strategija v pogajanjih med revizorjem in revidiranim podjetjem revizorju zagotavlja najboljši možni izid pogajanj« ovržemo, hipotezo »pogajanja glede računovodskega poročila med revizorjem in revidiranim podjetjem pozitivno vplivajo na kakovost računovodskega poročanja, saj se s pogajanji z revizorjem izboljša kakovost računovodskega poročanja revidiranega podjetja« pa nismo ne potrdili in ne ovrgli.
Ključne besede: Revizija računovodskih izkazov, revizor, revidirano podjetje, revizijska pogajanja, pogajalske strategije, lastnosti revidiranega podjetja
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 280; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 2.83 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici