Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temeljna analiza predstavlja instrumentarij, s katerim poskušamo razložiti številne premike v gibanju deviznega tečaja skozi daljše obdobje. Takšen instrumentarij lahko uporabimo tudi za ugotavljanje gibanja tečaja v prihodnosti — za napovedovanje. V splošnem je temeljna analiza skupek različnih teorij, ki vsaka po svoje opisujejo, kako se devizni tečaj v nekem trenutku izoblikuje. Za dobro napoved je potrebno uporabiti čim večje število teorij, ki jih vključuje temeljna analiza; le tako se lahko izognemo situaciji, kjer bi ob uporabi samo ene teorije, temeljna analiza podala manj kvalitetne napovedi. Priporočena je tudi uporaba analize pri napovedovanju na dolgi rok, saj zaradi različnih razlogov odnosi med ekonomskimi spremenljivkami in tečajem potrebujejo čas, preden se povezava nedvoumno pokaže. Kot rezultat naše sprotne analize tečaja evro/dolar tekom diplomskega dela lahko zaključimo, da večina teorij, ki so del temeljne analize, kaže na bodočo depreciacijo evra proti ameriškemu dolarju.
Ključne besede: devizni trg, devizni tečaj, temeljna analiza, fundamentalna analiza, napovedovanje, pariteta kupne moči, mednarodni Fisherjev efekt, določanje deviznega tečaja, monetarni pristop, trgovinski pristop, fiskalna politika, proračun, evro, dolar, jen
Objavljeno v DKUM: 10.03.2021; Ogledov: 953; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Z razvojem interneta je postalo spletno trgovanje pomemben del borznega poslovanja. Tako se je z leti na svetovnem trgu pojavilo veliko različnih ponudnikov spletnega trgovanja. Prednosti spletnega trgovanja, so predvsem v hitrosti, kakovosti, preglednosti in naboru instrumentov, kar pa predstavlja konkurenčno prednost. Potreba po spletnem trgovanju se je pojavila tudi v Sloveniji, vendar pa še ta oblika poslovanja pri nas ni zaživela v tolikšni meri kot drugod po svetu. Pri nas deluje 17 članov Ljubljanske borze; 11 bank in 6 borznoposredniških hiš. Razlogi za omejeno ponudbo storitev spletnega trgovanja pri nas so manjše zanimanje vlagateljev za tovrstno obliko vlaganja ter visoki stroški, ki se pojavijo ob vzpostavitvi tovrstnih sistemov. Medtem ko je spletno trgovanje pri nas še v povojih je v tujini ta oblika trgovanja že povsem utečena in precej pogosta oblika investiranja. Ponudniki spletnega trgovanja v tujini omogočajo vlagatelju uporabo različnih trgovalnih instrumentov, možnost trgovanja širom po svetu, vpogled v tečaje v realnem času, v globino trga, v analize, grafe, razne komentarje finančnih analitikov, strokovne članke itd. Stroški trgovanja preko spletnih trgovalnih platform so nižji kot pri klasičnem trgovanju. Spletno trgovanje nudi vlagatelju več prednosti kot slabosti, čeprav so pri tej obliki investiranja prisotne tudi določene nevarnosti. Te pa so prav gotovo varnost, zanesljivost in zakonska ureditev. Spletni trgovalni sistemi so namenjeni predvsem veščim vlagateljem, ki ne potrebujejo dodatnih svetovanj finančnih strokovnjakov ter so aktivni na področju investiranja v vrednostne papirje. Spletno trgovanje ima potencial kot dodatna ponudba storitev slovenskih bank. S tem bi približali možnost investiranja na tujih trgih večjemu številu vlagateljev.
Ključne besede: spletno trgovanje, borzno poslovanje, borznoposredniška hiša, spletni trgovalni sistem, vlagatelj.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1627; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Po sesutju nepremičninskega trga v Združenih državah Amerike v letu 2007, propadu investicijske banke Lehman Brothers, je po začetnem zanikanju tla pod nogami spodneslo veliki večini finančnega sektorja v Evropi, z manjšim zamikom pa tudi v državah JV Evrope. Ni bilo dovolj, da je Srbija komaj zlezla iz recesije in okusila sadove zahodnega kapitalizma, že je bila v novi recesiji. Banke so tako rekoč čez noč prenehale posojati denar, veliki bančni sistemi so se znašli v hudih težavah in tako projekti niso imeli prihodnosti. Veliko podjetij, ki so se ukvarjala z razvojem nepremičninskih projektov (angl. Developer), in investitorjev je bilo pred velikim izzivom, tj. kako nadaljevati projekte. Klasični načini izvajanja projekta z dolžniškim virom financiranja in le majhno lastno udeležbo niso dobili več podpore v bankah. Veliko projektov je bilo že pripravljenih na izvedbo, vendar jih zaradi težav s financiranjem niso mogli nadaljevati. Velike trgovske verige so ravno v času pred nastopom finančne krize preoblikovale svoje modele financiranja naložb iz lastnih v dolgoročne, najemne. Ker je padec povpraševanja v trgovskem sektorju nastopil nekoliko pozneje in v bistveno blažji obliki, so velike trgovske verige pritiskale na investitorje in podjetja za razvoj projektov. Tako so se razvili in oblikovali novi modeli financiranja investicijskih/nepremičninskih projektov, ki jih predstavljamo v magistrskem delu. V teoretičnem delu se osredinjamo na mednarodne finance in vzroke mednarodnega gibanja kapitala, v raziskavi oblikujemo modele financiranja v času globalne finančne krize. Na novo opredeljujemo dejavnike tveganja in preverjamo, kaj se je v času od leta 2009 do leta 2014 dogajalo na srbskem trgu trgovskih nepremičnin. Raziskovalni problem, ki se ga lotevamo v magistrskem delu, je, kako in na kak način zagotoviti vire financiranja za mednarodne investicijske/nepremičninske projekte v času globalne finančne krize s poudarkom na komercialnih projektih (trgovine, trgovska središča) na trgu Republike Srbije, ki spada v območje trgov JV Evrope. Raziskavo smo začeli izvajati v letu 2010 in potem več let spremljali gospodarsko okolje, v katerem so se razvijali nepremičninski projekti. Ugotovili smo, da je po nastopu finančne krize zaradi zmanjšanja kreditiranja bank in novih pogojev, ki jih te postavljajo kreditojemalcem, nastal primanjkljaj pri financiranju projektov. Zaradi tega se je okrepilo sodelovanje med investitorji, kamor sodijo skladi, kot so: pokojninski skladi, nepremičninski skladi ali večja nepremičninska podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem nepremičninskih projektov. Tako so se zadnji izognili oziroma v veliki meri zmanjšali potrebo po dolžniških virih financiranja, saj novi modeli sodelovanja temeljijo na vnaprejšnjem financiranju, vnaprejšnji prodaji ali na soinvestitorstvu. Prav zaradi tega razvoj projektov ni zastal, nasprotno, v državah, ki so od trgovskega sektorja precej podhranjene, se je nadaljeval, sicer v nekoliko zmanjšanem obsegu, pa vendar precej nadpovprečno v primerjavi z zahodno Evropo. Velik motiv zahodnih investitorjev so tudi – predvsem zaradi visoke stopnje tveganja – razmeroma visoki donosi. Prav tveganje pa je tisto, ki je v zadnjem obdobju doživelo popolno prenovo in nove poglede. Investitorji se navadno za vnaprejšnji nakup ali vnaprejšnje financiranje ne odločajo, če tveganja ne znižajo na najnižjo mogočo raven, kar pomeni, da zahtevajo pravnomočno gradbeno dovoljenje in pretežno oddane površine, in to še pred začetkom projekta. Prav zaradi spremenjenih modelov financiranja, pri katerih podjetja za razvoj projektov že vnaprej sklepajo pogodbe o prodaji nepremičnin, sicer projekta sploh ne začnejo izvajati, so stroški financiranja izgubili svojo težo pri vplivu na vrednost nepremičnine. Na vrednost nepremičnine v največji meri vplivata stopnja donosa (mera kapitalizacije) in povprečna najemnina, ki jo lahko doseže investitor pri oddaji objekta ob predpostavki, da gre za dolgoroč
Ključne besede: mednarodne poslovne finance, podjetniške naložbe, financiranje projektov, financiranje podjetij, investicijski projekti, finančna kriza, projektni menedžment, ocenjevanje tveganosti, investicijska odločitvena merila, nepremičninski skladi, donosnost naložb
Objavljeno v DKUM: 06.07.2016; Ogledov: 2188; Prenosov: 234
Celotno besedilo (7,04 MB)

Opis: Težnja po medsebojnem povezovanju finančnih institucij je v zadnjih desetletjih v porastu. Tako tudi banke in zavarovalnice iščejo nove možnosti za dodatno izkoriščanje skupnih prodajnih poti. Povezovanje bank in zavarovalnic, ki se je sprva pojavilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Franciji, in se v zadnjih dvajsetih letih vedno bolj uveljavlja na način, da banke v svojih poslovnih mrežah tržijo zavarovalniške produkte, imenujemo bančno zavarovalništvo. V magistrskem delu smo v teoretičnem delu predstavili pojav bančnega zavarovalništva, njegovo zgodovino in ključne dejavnike, ki vplivajo na uspeh le-tega. V empiričnem delu smo deskriptivno analizirali pojav v svetovnem merilu, tako v Sloveniji kot v nekaterih svetovnih državah: Franciji kot »zibelki« bančnega zavarovalništva, Združenih državah Amerike in Mehiki kot predstavnicah ameriškega področja in Indiji kot predstavnici azijsko – pacifiškega področja. Povzetek analize predstavlja primerjava značilnosti bančnega zavarovalništva v navedenih regijah. V drugem delu empiričnega dela smo primerjali deleže bančnega zavarovalništva v izbranih državah Evropske unije in tako potrdili oz. zavrgli tri hipoteze in eno podhipotezo. Z opisnim pristopom ter delno s primerjavo deležev bančnega zavarovalništva smo prikazali, da je bančno zavarovalništvo v posameznih državah različno uveljavljeno ter da slovenske banke in zavarovalnice na področju bančnega zavarovalništva ne dosegajo povprečja držav članic Evropske unije. S pomočjo statistične metode koeficienta korelacije in razsevnega diagrama smo raziskali povezanost spremenljivk: delež bančnega zavarovalništva pri življenjskih in neživljenjskih zavarovanjih ter bruto družbeni proizvod in delež bančnega zavarovalništva pri življenjskih in neživljenjskih zavarovanjih ter skupna premija na prebivalca. Pri tem smo ugotovili, da je negativna povezanost večja med deležem bančnega zavarovalništva ter bruto družbenim proizvod pri življenjskih zavarovanjih kot neživljenjskih zavarovanjih. Prav tako pa smo potrdili, da obstaja večja negativna povezanost med deležem bančnega zavarovalništva ter skupno premijo na prebivalca pri življenjskih zavarovanjih kot neživljenjskih zavarovanjih. Kljub dejstvu, da se je razvoj bančnega zavarovalništva v Sloveniji pričel šele ob koncu preteklega stoletja, pa ima bančno zavarovalništvo v Sloveniji velik potencial za nadaljnji razvoj, kar je predstavljeno tudi v nalogi.
Ključne besede: bančništvo, zavarovalništvo, bančno zavarovalništvo, primerjava, analiza stanja, Slovenija, svet
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1705; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Vzroki in posledice zadnje finančne krize so mednarodno skupnost privedle do spoznanja, da so bančni in finančni sistemi držav občutljivi na nepričakovane finančne in ekonomske šoke. Mednarodna skupnost je spoznala, da z veljavno regulativo Basel II te vrste tveganj ni možno obvladovati, zato je Baselski odbor za bančni nadzor pripravil novo bančno regulativo Basel III. Problem raziskovanja so predvideni vplivi sprememb, ki jih prinaša nova bančna regulativa Basel III na dobičkonosnost bank iz EU, merjeno s kazalnikom donosnosti sredstev ROA in s kazalnikom donosnosti lastniškega kapitala banke ROE. Ugotovitve bodo pripomogle h kakovostni pripravi bank na predvidene vplive zahtev iz nove bančne regulative Basel III na dobičkonosnost poslovanja bank in posledično h kakovostnejšemu strateškemu in operativnemu načrtovanju delovanja bank, kar je v interesu vseh deležnikov bank. Deset hipotez smo preverjali s Pearsonovimi koeficienti korelacije, s katerimi je mogoče ugotavljati moč in smer korelacije med posameznimi spremenljivkami. V nadaljevanju smo opravili poglobljeno raziskavo vplivov z ekonometričnim modelom multiple regresije, s katerim smo raziskali vplive štirih bančnih in treh makroekonomskih spremenljivk (napovedovalcev) na kazalnik dobičkonosnosti sredstev bank ROA in kazalnik dobičkonosnosti kapitala bank ROE. Rezultati preverjanja hipotez nam pokažejo, da ima najmočnejšo raven korelacije, merjeno s Pearsonovim koeficientom korelacije, s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROA napovedovalec temeljni kapital 1. reda, nato po moči korelacije sledi bruto družbeni produkt in nato sledita kapitalski blažilnik in tveganju prilagojena sredstva. Najmočnejšo raven korelacije s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROE ima prav tako napovedovalec temeljni kapital 1. reda, nato sledita kapitalski blažilnik in tveganju prilagojena sredstva ter nato bruto družbeni produkt. Pri ugotavljanju skupnega vpliva sedmih spremenljivk na posamezen kazalnik dobičkonosnosti bank, nam analiza z metodo multiple regresije pokaže, da daje največji prispevek posameznega napovedovalca k modelu ROA temeljni kapital 1. reda, nato bruto družbeni produkt in nato kapitalski blažilnik. Napovedovalca temeljni kapital 1. reda in bruto družbeni produkt vplivata na izid pomembno pozitivno, medtem ko napovedovalec kapitalski blažilnik vpliva na izid pomembno negativno. V našem modelu lahko ugotovimo, da zgolj napovedovalec kapitalski blažilnik vpliva na kazalnik dobičkonosnosti bank ROA negativno, vsi ostali napovedovalci pa na ROA vplivajo pozitivno. Največji prispevek posameznega napovedovalca k modelu ROE dajeta napovedovalca bruto družbeni produkt in temeljni kapital 1. reda. Oba napovedovalca vplivata na kazalnik dobičkonosnosti bank ROE pozitivno. Z ekonometrično raziskavo smo ugotovili, da ima temeljni kapital 1. reda najmočnejši medsebojni vpliv, kakor tudi delež v skupinskem vplivu na dobičkonosnosti bank, merjeno s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROA in kazalnikom dobičkonosnosti bank ROE. Glede na to, da ima nova bančna regulativa Basel III najpomembnejše nove zahteve ravno s področja kapitala bank, bodo zahteve Basel III imele velik vpliv na dobičkonosnosti bank, na kar morajo biti vodstva bank pravočasno pripravljena.
Ključne besede: finančna kriza, Basel III, dobičkonosnost sredstev, dobičkonosnost kapitala, Pearsonov koeficient korelacije, multipla regresija
Objavljeno v DKUM: 25.01.2016; Ogledov: 2290; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,46 MB)