| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga vodij pri zmanjševanju ergonomskih tveganj v zdravstvu: strategije za varnejše delovno okolje
Špela Zavratnik, 2025, magistrsko delo

Opis: Uvod: Delo v zdravstveni negi je pogosto povezano s fizičnimi obremenitvami in ergonomsko tveganimi situacijami, ki lahko vodijo do mišično-skeletnih obolenj. Na podlagi pregleda literature je namen zaključnega dela raziskati vlogo vodij pri prepoznavanju, obvladovanju ter zmanjševanju ergonomskih tveganj v zdravstvu. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s sistematičnim pregledom literature. Literatura je bila iskana v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, ScienceDirect, SAGE Journals in Google Učenjak. Izbor in analiza virov sta bila izvedena po smernicah PRISMA ter s pomočjo PIO vprašanja. Kritična ocena člankov je temeljila na orodjih Joanna Briggs Institute. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 12 raziskav, ki so pokazale, da vodje z uporabo strategij, kot so ergonomsko usposabljanje, uporaba pripomočkov, prilagoditve delovnega okolja in podpora zaposlenim, pomembno prispevajo k zmanjševanju ergonomskih tveganj in s tem povezane delovne obremenitve. Razprava in zaključek: Učinkovito vodstvo je ključno za izboljšanje ergonomskih razmer v zdravstvenih organizacijah. Z vključevanjem ergonomskih načel v vsakodnevno prakso lahko vodje pomembno zmanjšajo pojav mišično-skeletnih obolenj, povečajo varnost zaposlenih in izboljšajo kakovost zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: menedžerji, zmanjševanje ergonomskih tveganj, ergonomija, zdravstvo, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Samopoškodovalno vedenje mladostnikov kot posledica družinskega nasilja
Špela Zavratnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih zelo pogosto, saj se za njega odločijo, ko ne znajo drugače reagirati na neko situacijo, so v čustveni stiski. Največkrat je ravno družinsko nasilje tisto, ki je eden izmed vzrokov za to vedenje. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati povezanost družinskega nasilja in samopoškodovalnega vedenja mladostnikov. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect in dodatno iskalnik Google Učenjak. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Sintezo zbranih virov smo naredili s pomočjo uporabe vsebinske analize. V končno analizo smo vključili 18 člankov, s pomočjo katerih smo ugotovili, da je družinsko nasilje eno izmed vzrokov samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Pri mladostnikih, ki so bili priča nasilju v družini, ločitvi staršev, revščini, zanemarjanju, se je samopoškodovalno vedenje pogosteje pojavilo. Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih pozitivno povezano z nasiljem v družini. Mladostniki pogosto svoje stiske ne izražajo preko besed, temveč skozi druge oblike vedenj (samopoškodovalno vedenje). V kliničnem okolju je medicinska sestra tista, ki največkrat prva prepozna družinsko nasilje, zato mora imeti ustrezne izkušnje, spretnosti. Medicinski sestri skrb za otroke predstavlja velik stres, saj vsak otrok nasilje doživlja drugače.
Ključne besede: mladostniki, družinsko nasilje, samopoškodovalno vedenje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 687; Prenosov: 496
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici