1. Stadion pod PohorjemGregor Tollazzi, 2020, magistrsko delo Opis: Modernizacija in tehnološki napredek so stadione precej spremenili. V širokem spektru nogometnih stadionov najdemo veliko dobrih, veliko pa tudi banalnih in v najslabšem primeru nehumanih. Čeprav je nogomet najbolj priljubljen šport na svetu in se nogometni stadioni še vedno polnijo, se poraja vprašanje, ali je to še vedno njihov primarni namen. Nemalokrat izgledajo kot tujek v prostoru, ki je rezultat slabe umestitve, neupoštevanja prvin estetskh kompozicij in funkcionalnih zahtev. V nalogi se osredotočamo na kulturno izhodišče kraja in okolice, osnovne arhitekturne elemente in kolektivno podzavest ljudi, kar skozi skrbno načrtovanje združimo in skušamo doseči raven objekta, ki v ljudeh vzbudi arhetipe, povečuje in vzpodbuja čutnost in odnos do objekta, ter poskrbi za boljše doživetje obiskovanja nogometnih tekem. V iskanju koncepta, ki bi objekt in prostor opolnomočil že ob izgradnji in bi kljub sodobni zasnovi bil uglašen z okolico. Ključne besede: nogometni stadion, šprotni objekt, čutna arhitektura, arhetipi, trajnostna gradnja Objavljeno v DKUM: 25.05.2020; Ogledov: 1786; Prenosov: 307 Celotno besedilo (180,94 MB) |
2. Transformacija območja med Ruško in Taborsko ulicoDijana Božić, 2019, magistrsko delo Opis: Območje med Ruško cesto in Taborsko ulico s svojo lego neposredno nasproti Lenta predstavlja območje z velikim potencialom za nadaljnji razvoj mesta Maribor. Tega bi lahko narekoval razvoj območja v medicinsko medgeneracijsko središče, ki ga napoveduje bližina Univerzitetnega kliničnega centra in Medicinske fakultete.
Danes so stavbe tega območja večinoma neslavno propadle in ne dosegajo potenciala območja. S svojim videzom kazijo pogled s priljubljenega levega brega Drave, hkrati pa onemogočajo zasnovo nujno potrebnih površin za druženje in rekreacijo.
Na obravnavanem območju prepoznavamo potencial za vzpostavitev stanovanjske soseske, zasnovane na medgeneracijskem druženju, ki bi starejšim omogočala dostojnejše življenje in hiter dostop tako do medicinskih ustanov kot do družbeno pomembnega središča mesta, hkrati pa bi stanovalcem širšega območja zagotovila nove prostore za druženje. Hkrati bi ureditev območja vplivala na povečanje turističnega potenciala tega območja, predvsem zahvaljujoč odprtim pogledom na najstarejši del Maribora.
V nalogi je predstavljen urbanistično-arhitekturni projekt revitalizacije obravnavanega območja, ki temelji na rekonstrukciji najbolj izstopajoče vogalne stavbe na Trgu revolucije 9, zasnovi zelenih površin, javnega prostora in izgradnji novega stanovanjskega objekta, ki bi skupaj omogočali nastanek kvalitetnejšega bivalnega okolja, ki bi postal privlačen za meščane in turiste. Z novimi vsebinami bi se oživilo propadajoče mestno tkivo in tako prispevalo k urejanju mesta od znotraj. Ključne besede: socialna stanovanja, najemna stanovanja, varovana stanovanja, rekonstrukcija, Maribor Objavljeno v DKUM: 01.04.2019; Ogledov: 1289; Prenosov: 273 Celotno besedilo (62,09 MB) |
3. Revitalizacija starega mestnega jedra PtujKatja Nežmah, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prikazuje urbanistično arhitekturno rešitev severovzhodnega dela starega mestnega jedra Ptuja oz. ureditev lokacije med dominikanskim samostanom in arheološkim parkom Panorama, torej območja nekdanjega vstopa v mesto skozi mestna vrata, srednjeveškega obzidja, ter nekdanje rimske ceste. Gre za pomembno arheološko območje, ki kliče po stavbi, namenjeni hrambi in predstavitvi arheologije mesta Ptuj ter Spodnjega Podravja, arheologije evropskega pomena. Lokacija je nedefiniran rob mesta, območje, ki bi povezovalo srednjeveško mestno tkivo z rimskim arheološkim središčem - Panoramo - nekdanjim središčem rimske kolonije Poetovio.
Ptuj, zakladnica tisočletij, najstarejše srednjeveško mesto v Sloveniji, je bilo v času rimskega imperija pomembno rimsko središče in prehodno mesto. Danes skriva še veliko neodkritega, pa tudi odkrito je skrito v stavbah, neprimernih za hrambo in predstavitev takšnih zakladnic. Uresničitev zasnove arheološkega muzeja bi vplivala tako na urbanistični razvoj mesta Ptuj, kot posledično na ekonomski, estetski, turistični razvoj samega središča. Z arhitekturnim posegom muzeja bi se pričela regeneracija starega mestnega jedra. Ključne besede: revitalizacija, staro mestno jedro, arhitektura, rimsko mesto, arheologija, muzej Objavljeno v DKUM: 27.03.2019; Ogledov: 2220; Prenosov: 455 Celotno besedilo (77,48 MB) |
4. Projektiranje nove športne dvorane v Slovenj GradcuTadej Mirkac, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: V projektni nalogi sem zasnoval novo športno dvorano v Slovenj Gradcu. Pri projektiranju dvorane je bil upoštevan dolgoročni razvojni vidik in športno-turistični potencial mesta Slovenj Gradec. Temu primerna sta tudi koncept in sama kapaciteta objekta. Dvorana je zasnovana kot armiranobetonska skeletna konstrukcija z jekleno strešno konstrukcijo. Fasadni sistem sestavlja jeklena podkonstrukcija, na katero so pritrjeni paneli iz membrane ETFE. Objekt je zasnovan s pomočjo informacijskega modela stavbe (BIM), kjer je velika pozornost predvsem na projektiranju objekta s 3D konstrukcijskimi elementi, 3D vizualizaciji, izdelavi avtomatskih pogledov, tlorisov in prerezov ter natančnim popisom količin. Ključne besede: arhitektura, projektiranje, športni objekt, informacijski model stavbe - BIM Objavljeno v DKUM: 21.06.2018; Ogledov: 2508; Prenosov: 355 Celotno besedilo (15,89 MB) |
5. Regeneracija območja Plečnikovega stadiona v LjubljaniMatic Škorjanec, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se dotakne problematike širšega
območja Centralnega stadiona v Ljubljani. Stadion se
prenovi in spremeni v športni park, ki je namenjen širši
populaciji, saj ponuja večje število športnih panog. V
simbiozi s sosednjima novima večstanovanjskima objektoma
pa obogatijo javni prostor in prenovijo del Bežigrada,
kjer se degradirana območja ter Plečnikov stadion
spremenijo v privlačno infrastrukturo za stanovalce,
turiste ter uporabnike športnega parka. Ključne besede: športni park, večstanovanjski objekt, prenova, javni
prostor, arhitektura, zeleni pas, Jože Plečnik, Topniška
vojašnica Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 2622; Prenosov: 387 Celotno besedilo (94,52 MB) |
6. REGENERACIJA NOVEGA CENTRA MESTA ZREČEUroš Špile, 2016, magistrsko delo Opis: Projekt zajema regeneracijo novega centra mesta Zreče ter idejno zasnovo večnamenskega kompleksa na tem mestu. Območje obdelave se nahaja na večjem predelu novega mestnega jedra, ki je obdano z blokovskimi naselji in zdraviliščem s hoteli.
Celotno območje nima prepoznavne identitete in ne daje vtisa središča mesta. V celoti je prenasičeno s parkirnimi površinami in nima jasne funkcionalne zasnove. Meja med javnimi, poljavnimi in zasebnimi površinami je nerazvidna. Čeprav gre za center mesta, vanj ni umeščen primeren prostor za srečevanje, prav tako je oteženo prehajanje med objekti in dostopanje do različnih programov. Na konkretni lokaciji trenutno stojita trgovina in večnamenski objekt, s programom občinskih prostorov, gostinskih in trgovskih lokalov, banke ter avtobusne postaje. Velik delež območja obdelave zavzemajo tudi parkirišča in neizkoriščene zelene površine. Oba obstoječa objekta sta v dotrajanem stanju in ne zadoščata potrebam vsebovanih programov.
Projekt skuša z umestitvijo novega večnamenskega kompleksa na lokaciji smiselno povezati obstoječi urbanizem in vzpostaviti zaznaven koncept, ki bo skupaj z novo strukturo mestu ustvaril prepoznavno identiteto. Nov objekt vsebuje ustrezne prostore za obstoječ program ter ponuja prostore trenutno po celotnem mestu razpršenemu programu. Na ta način nov objekt na eni lokaciji organizirano združuje čim več jasno umeščenih dejavnosti in tako uporabniku omogoča boljše branje prostora ter s tem kar se da udobno izkušnjo obiska. Ključne besede: Zreče, regeneracija, mestno jedro, večnamenski objekt Objavljeno v DKUM: 23.12.2016; Ogledov: 1675; Prenosov: 306 Celotno besedilo (18,35 MB) |
7. REVITALIZACIJA OBMOČJA MED RIBIŠKO IN PRISTANIŠKO ULICO V MARIBORUEnej Verlič, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko potencialnih nezazidanih in degradiranih površin v ožjem središču mesta Maribor in ga rešuje s ciljem umeščanja novih programov, povezovanja urbanih mestnih tkiv ter odpiranjem novih povezav, ki bodo privlačne za uporabnike mestnega prostora. Ključne besede: arhitektura, revitalizacija, oživitev, večstanovanjska gradnja, stanovanja, javni prostor Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1885; Prenosov: 297 Celotno besedilo (35,92 MB) |
8. Idejna zasnova centra za mlade s posebnimi potrebamiŽan Artelj, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Diplomska naloga obravnava temo, ki se nanaša na življenjski standard ljudi s posebnimi potrebami. Posredno prav tako revitalizira degradirano območje v Celju na lokaciji ob Mariborski cesti, kjer je
nekdaj stala stavba Rakušovega mlina. Pripravljena je idejna zasnova centra za mlade s posebnimi potrebami, s poudarkom na kvalitetnejših pogojih in možnostjo raznolike dodatne izobrazbe, ki bi jim
omogočila večjo samostojnost in samozavest v nadaljnjem življenju. V prvem delu je predstavljena kratka zgodovina Celja, zavodi in institucije za mlade s posebnimi potrebami v Sloveniji ter problematika
le teh. Sledijo raziskava o ustreznem načrtovanju za osebe s posebnimi potrebami, referenčni primeri ter analiza obravnavanega območja z razlago idejne zasnove centra za mlade. Ključne besede: arhitektura, mesto, center, mladi, posebne potrebe Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1175; Prenosov: 270 Celotno besedilo (22,50 MB) |
9. Zavetišče za brezdomce ob Strossmayerjevi ulici v MariboruMarta Melada, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Projektna naloga predstavlja idejno zasnovo zavetišča za brezdomce ob Storssmayerjevi ulici v Mariboru. Zavetišče za brezdomce v samem centru starega mestnega jedra predstavlja tako prostorski, kakor tudi socialni poseg v mesto. Z zasnovo smo poskušali urbanistično odgovoriti na podano lokacijo ter istočasno arhitekturno obogatiti območje. V prvem delu je predstavljen zgodovinski opis mesta in analiza same loakcije. Sledi teoretična razlaga brezdomstva, arhitekturno-dizajnerski odgovori na problematiko brezdomstva ter prikaz referenčnih objektov. Nalogi sledijio še funkcionalni in konceptualni opis rešitve ter idejni projekt zavetišča za bredomce. Ključne besede: arhitektura, zavetišče za brezdomce, Strossmayerjeva ulica, Maribor Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1420; Prenosov: 306 Celotno besedilo (30,20 MB) |
10. MUZEJ SVETOVNIH VOJN (PRENOVA NEKDANJE MOŠKE KAZNILNICE)Josipa Horvatek, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prikazuje problem propadanja in delnega prenavljanja zgodovinskega objekta, Moške kaznilnice Maribor, ter zapuščenosti njegove okolice. Poiskali smo ustrezen program, ki bi omogočil celovito in enotno prenovo arhitekture ter se hkrati povezal z bogato zgodovino kaznilnice. V magistrskem delu dokazujemo, da objekt lahko oživi kot muzej svetovnih vojn. Ne omogoča samo celostne prenove objekta z ureditvijo parka, temveč ponuja tudi novo turistično točko v Mariboru. S preureditvijo notranjega volumna z novimi strukturami in materiali ter uporabo sodobne tehnologije ustvarjamo edinstveno doživetje znotraj muzeja. Ključne besede: kaznilnica Maribor, prenova, revitalizacija, vojna, muzej, park Objavljeno v DKUM: 28.06.2016; Ogledov: 1666; Prenosov: 440 Celotno besedilo (73,67 MB) |