| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TRG KONJICE V 16. IN 17. STOLETJU
Petra Janežič, 2010, diplomsko delo

Opis: Na osnovi štirih virov, in sicer dimnine gospostva Konjice iz leta 1572, davčnega registra gospostva Konjice iz leta 1586, urbarja gospostva Konjice iz leta 1596 in glavarine gospostva Konjice iz leta 1632, bom na kar se da enostaven in razumljiv način podrobneje predstavila trg Konjice v 16. in 17. stoletju. Davek na ognjišča oz. dimnina 1572 je bil izredni davek vladarju, ki je najbolj prizadel najnižji sloj. V davčnem registru iz 1586 so zapisani podložniki gospostva Konjice, brez tržanov, in njihove redne vsakoletne davčne obveznosti. Urbar iz leta 1596 predstavlja vsakemu zgodovinarju enega izmed temeljnih virov glede števila in socialnega statusa trških podložnikov ter njihovih obveznosti do gospostva. Glavarina 1632 pa podrobneje prikaže socialno sestavo in podobo trga ter različnih uslužbencev gradu Konjice ter dvorca Hebenstreit in posesti Trebnik. Vsak izmed virov vsebuje kopico pomembnih podatkov za nazoren vpogled v življenje konjiških tržanov, podložnikov in konjiške gospode ter predvsem v količino denarja ter druge obveze, ki so jih podložni prebivalci plačevali državi in lastniku omenjene posesti.
Ključne besede: trg Konjice, Slovenske Konjice, dajatve in davki, zgodnji novi vek, družina Tattenbach
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 2079; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (10,09 MB)

2.
VZROKI IN POSLEDICE PROTIHABSBURŠKE ZAROTE
Nina Buh, 2010, diplomsko delo

Opis: Hrvaško in madžarsko ozemlje je bilo v 17. stoletju pod pritiskom dveh močnih držav, habsburške monarhije in turškega imperija. Po miru v Žitvi leta 1606 so se Turki ustalili nevarno blizu hrvaške meje, v Veliki Kaniži. Habsburžani so bili v tem času zaposleni z vojaškim in političnim dogajanjem v zahodni in srednji Evropi, zato so polagali premalo pozornosti na obrambo pred Turki. Hkrati je dunajski dvor v drugi polovici 17. stoletja z upravno centralizacijo in gospodarsko politiko v duhu tedaj sodobnega merkantilizma poskušal okrepiti absolutno monarhijo tudi na hrvaškem in madžarskem ozemlju ter s tem zmanjšati njihovo neodvisnost. Nevarnosti, ki so jo predstavljali Turki, so se zavedali le neposredno prizadeti narodi in so zato od Habsburžanov zahtevali ofenziven nastop proti Turkom. Prošnje, preslišane na dvoru, so pripeljale hrvaške in madžarske plemiče do oblikovanja zarote z namenom osvoboditve izpod habsburške nadoblasti. Zdi se, da je bil za oblikovanje zarote ključen podpis sramotnega Vasvárskega miru in neaktivnost cesarske vojske pod poveljstvom Rajmonda Montecuccolija pri obrambi utrdbe Novi Zrin, ki jo je dal v obrambne namene zgraditi Nikolaj Zrinski. Prav družina Zrinski je bila poleg družine Frankapan (tudi Frankopan) edina še preostala plemiška družina starega hrvaškega plemstva. Ker so imeli velika posestva tudi na Madžarskem, je bila njihova vloga v javnem življenju izjemna tako na Hrvaškem kot Madžarskem. Prvi idejni vodja zarote je bil ban Nikolaj Zrinski. Po njegovi smrti leta 1664 je vlogo vodje prevzel njegov brat Peter Zrinski, ki je k zaroti pritegnil svojega svaka Franca Krištofa Frankapana, zeta Franca Rákóczyja ter še nekatere plemiče, med drugim tudi štajerskega grofa Ivana Erazma Tattenbacha. Zarotniki so se zavedali, da brez podpore močne države upor ne more uspeti, zato so stekla pogajanja s francoskim kraljem Ludvikom XIV., zaveznike pa so iskali tudi na Poljskem in predvsem v Turčiji. Protihabsburška zarota je bila pred udejanjenjem razkrinkana, zarotniki so bili kaznovani s smrtjo v opomin novim pomislekom o uporu proti dunajskemu dvoru. Posledice razkritja so bile na Madžarskem in še toliko bolj na Hrvaškem bistvenega pomena za nadaljnji politični in družbeni razvoj.
Ključne besede: Protihabsburška zarota, Zrinski, Vasvárski mir, habsburški absolutizem.
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1482; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

3.
TLAČNI REGISTER GOSPOŠČINE JARENINSKI DVOR IZ POZNEGA 18. STOLETJA
Vanja Nerat, 2012, diplomsko delo

Opis: Povzetek Diplomsko delo z naslovom Tlačni register gospoščine Jareninski dvor iz poznega 18. stoletja predstavlja podroben opis tlačnih opravil sogornikov in podložnikov v kraju Jarenina in njeni okolici, ki je nekoč, s sedežem na Jareninskem dvoru, pripadala benediktinskemu samostanu Admont na avstrijskem Štajerskem. V diplomski nalogi je v uvodnem delu predstavljen namen obravnave vira oziroma tlačnega registra ter s tem problematike podložniških obveznosti. Nadalje je v jedru naloge obravnavana kratka zgodovina benediktinskega samostana Admont in njemu pripadajočih posesti na slovenskem Štajerskem, čemur sledi zgodovinski oris gospoščine Jareninski dvor in kraja Jarenine od nastanka do konca 18. stoletja. V sledečem poglavju so opredeljeni ključni pojmi, ki so neposredno povezani z opravljanjem tlake in zemljiškim gospostvom kot najbolj razširjeno gospodarsko enoto celotnega fevdalnega obdobja. Sledi natančen prepis tlačnega registra gospoščine Jareninski dvor iz konca 18. stoletja, ki zraven kraja Jarenine in Jareninskega dvora obsega tudi manjše zaselke kot so Gačnik, Vajgen in Polički vrh, smiseln prevod ter analiza vira z dodanimi reprodukcijami.
Ključne besede: Ključne besede: tlaka, tlačni register, zemljiško gospostvo Jareninski dvor, benediktinski samostan Admont, fevdalizem.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2339; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (6,09 MB)

4.
Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek z bližnjo okolico v popisu deželnega prebivalstva leta 1754
Sanja Centrih, 2012, diplomsko delo

Opis: Popisi prebivalstva predstavljajo pomemben zgodovinski vir o pristnosti ljudi v določenem prostoru. Sredi 18. stoletja je državna oblast v habsburških dednih deželah začela ugotavljati število prebivalstva, njegovo strukturo in gibanje, saj je želela pridobiti splošen pregled o stanju prebivalstva, predvsem pa je oblast želela pridobiti potrebne podatke za reforme na področjih davčnega in vojaškonabornega sistema. Štetje je bilo izvedeno po gospostvih in cerkvenih enotah (župnijah), a zdaleč ni zajelo vseh tedaj obstoječih. V diplomskem delu je predstavljen popis hiš iz leta 1754. Na osnovi vira za tedanje celjsko okrožje sem obelodanila hišne gospodarje, ki so kot podložniki pripadali gospostvu Podčetrtek, gospostvu Šmarje pri Jelšah ter k (nad)župniji sv. Križ pri Rogaški Slatini. Najprej so teoretično predstavljeni ljudsko štetje leta 1754 in terezijanske reforme, nato je podan zgodovinski pregled Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah in Podčetrtka z okolico do sredine 18. stoletja. Sledita transliteracija virov in njihova celostna obdelava.
Ključne besede: popis hiš 1754, gospostvo Podčetrtek, gospostvo Šmarje pri Jelšah, (nad)župnija sv. Križ
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1557; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

5.
CELJANI IN RUŠKA LATINSKA ŠOLA (1645 - 1756)
Staš Žnidar, 2012, diplomsko delo

Opis: Celje je kot spodnještajersko mesto na lastni koži občutilo celotno novoveško dogajanje. Vodilna plast družbe – plemstvo je bilo že od poznega srednjega veka pravno izenačeno, razlikovalo pa se je po bogastvu, ugledu in naslovih. Sestava plemstva se je sčasoma v zgodnjem novem veku občutno spremenila, deloma zaradi migracij in deloma z vse številčnejšimi vladarskimi poplemenitvami. Poleg Thurnov in Dietrichsteinov, ki so tukaj živeli že od srede 15. stoletja, so se v deželo Štajersko priselili tudi družine Apostolis, Busetti, Bartholotti iz italijanskega prostora. Plemiče mesta ob Savinji sta doleteli reformacija in protireformacija, slednja je bila plemičem še posebej znana po vladarjevem principu korenčka in palice. Slednje je v veliki meri pripomoglo, da je neposlušneže znova vpregel v tir deželnoknežje politike. Vsak plemič, ki je hotel nadaljevati kariero, se je slej ko prej moral podrediti vladarjevi volji. Imel je izbiro ostati oziroma prestopiti v katoliško vero ter si tako izboriti potrditev svojih svoboščin oziroma nazivov, ali pa vztrajati pri protestantizmu ter jih zato izgubiti. Za odhod so se včasih odločili posamezniki, zakonski pari in tudi celotne družine oziroma veje posamezne rodbine. Celje pri tem ni bilo nobena izjema, vendar je kljub izselitvi nekaj članov rodbine v mestu ostalo. Ti so aktivno participirali pri mestnem vsakdanu, vendar se je moje zanimanje usmerilo predvsem na njihovo izobraževanje – na celjske učence na ruški latinski šoli. V spodnještajerski regiji je v času pred terezijanskimi reformami izstopala latinska šola v Rušah, ustanova, ki je v duhu reformiranega katolicizma kvalitetno izobraževala pomladek. Njeno odprtje leta 1645 je postavljeno v zanimivo periodo raziskanega obdobja. Širše gledano se je tedaj deželnoknežja „reformacija“ že zaključila, največji evropski spopad 17. stoletja pa se je počasi bližal h koncu. Moj namen odkriti Celjane, ki so hodili na ruško latinsko šolo, je opravljen. V kroniki sem na seznamih učencev našel 77 učencev s pripisom Cilliensis. Kronist je dodal ta termin osebam, ki so v času vpisa na šolo prihajale iz Celja ali iz bližnje okolice. Rojene v samem mestu oziroma krščene pri župniji Sv. Danijela sem našel v krstni matični knjigi. Teh je bilo 14 in so bili različnega družbenega izvora, od plemenitih oseb do stanovsko nižjih pripadnikov, ki pa so v življenju dosegli različne poklice. Te osebe so bile temelj uspešne kneževe „reformacije“ ter so kroni zagotavljale lojalnost in stabilnost mest in dežele.
Ključne besede: zgodovina, Celje, prebivalstvo, deželnoknežja reformacija v Celju, grofovske družine, Ruška latinska šola, Celjani - ruški učenci, 17. in 18. stoletje
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1960; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (6,76 MB)

6.
ČAROVNIŠKI PROCESI NA GRADU HRASTOVEC V LETIH 1661–1685
Manja Vuzem, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Čarovniški procesi na gradu Hrastovec v letih 1661–1685 so obravnavani čarovniški procesi na gradu Hrastovec na podlagi še neobjavljenih virov. Predstavljena je zgodovina gradu in gospostva Hrastovec s pripadajočim deželskim sodiščem. Opisano je, zakaj in kako je prišlo do t. i. čarovniških procesov v Evropi in slovenskih deželah ter v kakšnem obsegu so se procesi izvajali na gradu Hrastovec. Z orisom kazensko-pregonske zakonodaje je predstavljen potek čarovniškega procesa od ovadbe do končne sodbe. V osrednjem delu diplomske naloge so predstavljeni čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Hrastovec. Transliterirani in prevedeni so še neobjavljeni viri, ki govorijo o procesih na Hrastovcu med leti 1661 in 1685. Gre za zapisnike s procesov proti Magdaleni Ferk in Simonu Kupčiču, za izjavo Jurija Vokinca in stroškovnik procesa proti Marjeti Augustiner.
Ključne besede: čarovništvo, čarovniški procesi, grad Hrastovec, deželsko sodišče, 17. stoletje, Volk Lovrenc Lampertič
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1715; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (8,68 MB)

7.
ZEMLJIŠKA POSEST TEHARSKE KOSEŠČINE V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Klara Pušnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Kosezi so unikaten del družbene piramide v poznosrednjeveški in nato tudi zgodnjenovoveški zgodovini slovenskega etničnega prostora. Po statusu so kmetje, a se razlikujejo od vseh drugih običajnih kmetov po tem, da imajo nekatere privilegije in svoboščine, ki so jih pridobili še v dobi ustoličevanja karantanskih knezov. Življenje koseške skupnosti, ki je imela svoje strnjeno središče na Teharju pri Celju in je ob tem zajemala še več posamičnih članov v Savinjski in Šaleški dolini, je zelo slabo raziskano. Ob ohranjeni sodni knjigi teharskega koseškega sodišča iz 18. stoletja – z zapisi daleč v 19. stoletje – sta zelo pomembna še dva ohranjena vira: to sta urbarja teharske koseške skupnosti iz let 1576 in 1753, ki ju hrani Zgodovinski arhiv Celje. Prvi urbar iz leta 1576 je tipičen reformiran urbar, kjer je zajeta kmečka koseška posest in so zapisane njihove pravice in obveznosti. Drugi urbar iz leta 1753 pa predstavlja rektificirani oziroma terezijanski urbar, kjer so koseške posesti (kmetije) že označene z urbarialno številko. Oba urbarja, ki sta v nalogi tudi transliterirana, nam povesta veliko o samem statusu in gospodarskem ter socialnem položaju članov teharske koseške skupnosti. V obeh obdelanih virih so navedeni sami kosezi iz različnih naselij ter njihove posesti. Njihove dajatve, tako denarne kot naturalne, so za boljši pregled in razumevanje njihovega položaja predstavljene v tabelah. K magistrski nalogi so priložene tudi fotografije obeh obdelanih urbarjev ter vsi podatki o virih in literaturi.
Ključne besede: kosezi, teharska koseška skupnost, Teharje, Savinjska dolina, reformirani urbar 1576, rektificirani urbar 1753
Objavljeno: 13.01.2015; Ogledov: 890; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

8.
ZEMLJIŠKI GOSPOSTVI RAVNO POLJE IN MAJŠPERK V TEREZIJANSKEM POPISU HIŠ 1754
Natalija Ekart Misleta, 2016, diplomsko delo

Opis: Zgodovino posameznih krajev v pretežni meri predstavljajo prebivalci, ki v teh krajih živijo. Najboljši zgodovinski vir za slednje raziskave so popisi prebivalstva. Nekdanja država je začela popisovati prebivalstvo sredi 18. stoletja. Ozadje tega popisa je bilo predvsem vojaško, saj je takratna oblast želela izvesti reforme vojaškega nabornega sistema. Za takšen korak pa so potrebovali podatke o številu prebivalstva ter njegovi strukturi in gibanju. V diplomskem delu sem na podlagi delnega popisa prebivalstva iz leta 1754 predstavila zgodovino zemljiških gospostev Ravno polje s pripadajočim trgom Ptujska gora in Majšperk. Prav tako sem predstavila javnoupravne reforme tedanje vladarice dednih habsburških dežel, nadvojvodinje Avstrije, kraljice Ogrske in Češke, Marije Terezije, ki je nedvomno dokazala, da za učinkovito vladanje ni nujno potreben moški. Na koncu še sledita popisa podložnih hiš v gospostvih Ravno polje s pripadajočim trgom Ptujska gora in Majšperk iz leta 1754 ter njuni transliteraciji, ki dajeta vpogled v tedanjo strukturo podložnega prebivalstva. Iz popisa lahko razberemo imenski seznam imetnikov kmečkih posesti ter njihove statuse, in sicer: celi, tričetrtinski, polovični ali četrtinski kmetje ter kočarski in vinogradniško kočarski, gostaški oziroma viničarski statusni podložniki.
Ključne besede: Gospostvo Majšperk, gospostvo Ravno polje, trg Ptujska Gora, terezijanski popis hiš leta 1754, Marija Terezija
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 624; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

9.
STANKO VRAZ IN PODČETRTEK
David Ivačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Ilirizem je na slovensko ozemlje segel z idejo stapljanja južnoslovanskih jezikov, pri čemer bi se moral slovenski jezik odpovedati svoji individualnosti v korist večje povezanosti južnoslovanskih narodov. Ideja ilirizma je povsem prevzela Stanka Vraza. Vraz, ki je prihajal iz t. i. Malega Štajerja, ki je bil od nekdaj povezan s kajkavskim jezikovnim področjem, je v poenotenem narodnem gibanju videl izhod iz dileme o določitvi književnojezikovne norme. Zaradi zavračanja vzhodnoštajerskega dialekta in zavračanja objave njegovih del s strani čbeličarjev ter navdušenja nad Ljudevitom Gajem se je Vraz preselil v hrvaški kulturni krog. Podčetrtek je bil od 12. stoletja naprej pomembno središče Obsotelja. V ilirskih časih, ko je tam kot zdravnik služboval Vrazov dobri prijatelj in podpornik Štefan Kočevar, je bil trg narodno-kulturno središče celjskega okrožja. Vraza so na Podčetrtek vezale tudi daljne družinske vezi s tedanjim oskrbnikom in okrajnim komisarjem Josipom Herzogom. Vraz je bil nad Podčetrtkom navdušen in ga je v korespondenci s Prešernom opisal kot kraj, ki » […] leži na južnem pobočju spodnještajerske Švice, ima precej zdrav zrak in lepe razglede […]«. Rednim obiskom Podčetrtka je botrovala tudi bližina Hrvaške in Zagreba, kamor se je Vraz vedno bolj nagibal in se ob koncu življenja tudi preselil. Kljub njegovemu »odpadništvu«, ki je bilo bolj posledica okoliščin, je pustil Vraz neizbrisen pečat v slovenskem kulturnem prostoru kot prvi, ki je uporabljal sodobno slovensko pisavo, eden prvih, ki je uporabljal slovenska imena za kraje v svoji korespondenci in kot neumorni zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi in besedil.
Ključne besede: Podčetrtek, Stanko Vraz, ilirizem, Štefan Kočevar, Ilirski klub, Slovenska družba, Marčna revolucija, gajica, narodna straža, Maribor, Praški kongres
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 614; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici