21. Univerzalne vrednote multikulturnega sveta kot osnova za globalni novinarski etični kodeksVerena Belužić, 2016, diplomsko delo Opis: Hitre tehnološke spremembe so povzročile, da naš svet postaja vedno manjši. V preteklosti je novinarski etični kodeks segal do mej države v kateri je bil sprejet, danes teh mej ni več, zato se je pojavila potreba po globalni novinarski etiki, ki bi lahko pomenila rešitev za uspešno medkulturno novinarsko poročanje. Na osnovah idej kozmopolitizma in univerzalizma poskušajo nekateri strokovnjaki opredeliti globalno novinarsko etiko. Rezultat te diplome je primerjava novinarskih etičnih kodeksov in iskanje podobnosti, ki določajo, katere vrednote se ponavljajo v vseh kodeksih, in bi lahko bile kot osnova za globalni novinarski etični kodeks.
Ključne besede: medkulturno komuniciranje, kozmopolitizem, univerzalizem, novinarski etični kodeks, vrednota
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1819; Prenosov: 102
 Celotno besedilo (1,54 MB) |
22. DRUŽBENA OMREŽJA V MARKETINŠKI STRATEGIJI PODJETJAŠpela Frešer, 2016, diplomsko delo Opis: Pojav družbenih omrežij je spremenil način potrošnikovega zbiranja informacij in nakupovanja, spremenil pa se je tudi način marketinškega komuniciranja. V diplomskem delu je predstavljena vloga družbenih omrežij v okviru digitalnega komuniciranja. S pomočjo metod deskripcije, komparacije, analize in sinteze ter na podlagi praktičnega primera je prikazano, kako lahko podjetje z ustrezno strategijo na družbenih omrežjih pripomore k svoji prepoznavnosti, zgradi lasten medij za ciljno nagovarjanje potrošnikov, dobi vpogled v njihove navade in vedenjske vzorce ter na podlagi rezultatov, ki jih pridobi s pomočjo orodij, ki jih omogočajo družbena omrežja, prilagaja marketinške strategije.
Ključne besede: družbena omrežja, marketinška strategija, potrošnik, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1342; Prenosov: 99
Celotno besedilo (2,21 MB) |
23. PROMOCIJA LOKALNE RADIJSKE POSTAJENatalija Veronik, 2016, diplomsko delo Opis: Komercialna radijska postaja se tako kot ostala podjetja bori za svojo uspešno delovanje. Merilo njene uspešnosti so zvesti poslušalci in oglaševalci. Da bi lahko zadovoljili vse deležnike je v prvi vrsti pomembno, da zna radijska postaja pritegniti poslušalce, saj bo z njimi pridobila tudi oglaševalce. Eden izmed načinov, ki lahko pripomore k večji poslušanosti, je dobra promocija ali tržno komuniciranje. Radijska postaja mora namreč poskrbeti za to, da so poslušalci primerno motivirani oziroma, da imajo razlog poslušati določeno frekvenco. Konstantna promocija pomaga pri celostni podobi radia. Na primeru radijske postaje, Radio City, smo v nalogi pokazali, kako lahko uspešna promocija pripomore k večji poslušanosti radia. Radio City je že leta najbolj poslušana radijska postaja v severovzhodni Sloveniji, ki ima za seboj številne odmevne in uspešne promocijske akcije. V teoretičnem delu smo predstavili promocijo in načine, na katere se lahko promovira radio, v empiričnem delu pa smo raziskali vpliv promocije na poslušanost radijske postaje na primerih dobre prakse.
Ključne besede: promocija, tržno komuniciranje, radio, radijska postaja, promocijski splet, poslušanost, odnosi z javnostmi, publiciteta, celostna podoba
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1673; Prenosov: 251
Celotno besedilo (1,47 MB) |
24. ZAUPANJE V MEDIJELuka Romih, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti zaupanje v medije in predstaviti zaupanje v javne in komercialne medije. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo in se dotaknili nekaterih že izvedenih raziskav na temo zaupanja v medije. Prav tako smo v teoretičnem delu predstavili pojem množičnih medijev (tradicionalni mediji, rumeni mediji, spletni mediji, alternativni mediji) in pojem zaupanja v medije ter zaupanja nasploh. V empiričnem delu diplomske naloge smo z anketnim vprašalnikom preverjali in merili kakšno zaupanje imajo uporabniki do medijev. V sklepu smo ugotovili, da zaupanje v medije pada, ljudje pa še vedno najbolj zaupajo tradicionalnim medijem, nekoliko manj spletnim medijem in alternativnim medijem, najmanj pa pričakovano zaupajo rumenim medijem.
Ključne besede: zaupanje v medije, javni mediji, komercialni mediji, množični mediji
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 2872; Prenosov: 444
Celotno besedilo (2,03 MB) |
25. POSLOVNO KOMUNICIRANJE V MEDNARODNEM OKOLJUUroš Vidali, 2016, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomske naloge sta splošno predstavljena kultura in proces komunikacije. Zaradi velikega števila raziskovalcev na tem področju obstajajo različne opredelitve pojma kultura in njegovih dimenzij. Predstavljenih je nekaj vodilnih avtorjev, njihovih modelov in definicij. Krajše poglavje je namenjeno tudi medkulturni komunikaciji, ki je ena izmed osnov za uspešnost v mednarodnem poslovanju.
V nadaljevanju diplomskega dela je v ospredju poslovna komunikacija v mednarodnem okolju. Kot primeri so izbrane Nemčija, Italija in Japonska. Za vsako državo so predstavljeni parametri, napotki in nasveti za poslovneže, ki vstopajo v mednarodni svet poslovanja in komuniciranja.
Ključne besede: kultura, modeli kulture, komunikacija, medkulturna komunikacija, poslovna etiketa, mednarodno poslovanje
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 2874; Prenosov: 482
Celotno besedilo (1,16 MB) |
26. UPORABNIŠKE ZAHTEVE ZA APLIKACIJO S PODATKOVNO BAZODušan Horvat, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen proces podatkovnega modeliranja. V prvem delu smo obravnavali orodja in tehnike modeliranja, organizacijo podatkovnega modeliranja, konceptualno in logično modeliranje, ter modeliranje velikih projektov. V praktičnem delu smo predstavili izdelavo podatkovnega modela in aplikacije za vodenje nakupov in prodaj vrednostnih papirjev v podjetju, ki se ukvarja z trženjem vzajemnih skladov.
Ključne besede: podatkovno modeliranje, E-R model, podatkovna baza
Objavljeno v DKUM: 14.07.2016; Ogledov: 1601; Prenosov: 146
Celotno besedilo (3,80 MB) |
27. |
28. Model vpliva zasebnosti na razkrivanje informacij uporabnikov družbenega omrežja FacebookLili Nemec Zlatolas, 2015, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava dinamiko zasebnosti za razkrivanjem informacij na družbenih omrežjih. Z analizo literature smo identificirali faktorje, ki bi jih lahko vključili v model dojemanja zasebnosti in razkrivanja informacij. Nato smo predstavili raziskovalni model, ki smo ga preizkusili z izvedbo ankete, v kateri so bili sodelujoči uporabniki družbenega omrežja Facebook. Na podlagi pridobljenih faktorjev smo definirali in oblikovali merljivi model, po pridobljenih rezultatih pa še končni strukturni model. Rezultati končnega modela so pokazali, da zavedanje o zasebnosti, družbena norma zasebnosti, politika zasebnosti, nadzor zasebnosti, vrednost zasebnosti in skrb za zasebnost vplivajo na samorazkrivanje informacij. Zavedanje o zasebnosti razlaga obveščenost uporabnikov o vprašanjih zasebnosti, družbena norma zasebnosti pa vpliv bližnjih oseb na dojemanje zasebnosti uporabnika. Politika zasebnosti meri, kako uporabniki dojemajo politiko zasebnosti omrežja Facebook, nadzor zasebnosti pa, koliko nadzora menijo uporabniki, da imajo nad tem, kdo dostopa do njihovih informacij na profilu na omrežju Facebook. Mnenje uporabnika o zasebnosti je vključeno v vrednost zasebnosti, zaskrbljenost uporabnika za njegovo zasebnost pa v skrb za zasebnost. Vse te spremenljivke vplivajo na samorazkrivanje informacij, ki meri, koliko osebnih informacij uporabniki objavljajo na družbenih omrežjih. Pri interpretaciji rezultatov moramo upoštevati tudi omejitve raziskave.
Izvirni znanstveni prispevek doktorske disertacije so nova znanja o dojemanju zasebnosti in vplivom tega na razkrivanje oziroma objavo informacij na družbenih omrežjih. Rezultati so lahko temelj za razvoj novih modelov, ki jih lahko prenesemo tudi na druge domene, kot so aplikacije mobilnih naprav in druga družbena omrežja, prav tako lahko rezultate uporabijo uporabniki družbenih omrežij, pa tudi ponudniki družbenih omrežij za boljše razumevanje o vplivih na razkrivanje informacij na omrežju Facebook. Rezultati disertacije prav tako odpirajo možnosti za nadaljnje raziskave na področju zasebnosti, razkrivanja informacij ali družbenih omrežij.
Ključne besede: zasebnost, razkrivanje informacij, družbena omrežja, Facebook, anketa, strukturno modeliranje
Objavljeno v DKUM: 09.11.2015; Ogledov: 2753; Prenosov: 446
Celotno besedilo (6,14 MB) |
29. ZAGOTAVLJANJE KONKURENČNOSTI KOMERCIALNIH RADIJSKIH POSTAJLucija Mestnik, 2015, diplomsko delo Opis: Pričujoče delo najprej prikaže razvoj radiodifuzije v svetu in na Slovenskem. V tretjem poglavju je predstavljen radijski program, tako v vsebinskem kot v izvedbenem pogledu. Predstavljene so tehnike radijskega podajanja informacij, ustvarjalci radijskega programa, radijski stil in ne nazadnje značilnosti radijskega oglaševanja ter prednosti in slabosti le-tega. V nalogi so nato opisani zakoni in pravilniki, s katerimi država ureja področje radiodifuzije. Sledi delitev slovenskih radijskih postaj in podrobnejša predstavitev komercialnih radijskih postaj.
Naloga nato preide na analizo. Predstavljeni sta obe najbolj poslušani komercialni radijski postaji v Mariboru – Radio City in Radio Center – ter primerjava med njima. Sledi analiza rezultatov anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med 160 prebivalcev Maribora in okolice.
Ključne besede: radiodifuzija, radio, komercialne radijske postaje, radijski trg
Objavljeno v DKUM: 28.10.2015; Ogledov: 1835; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,76 MB) |
30. Ocenjevanje zahtevnosti postopkovRomana Vajde Horvat, Tatjana Welzer Družovec, Ivan Rozman, Mirko Soković, 2001, izvirni znanstveni članek Opis: Postopke v vseh aktivnostih lahko opredelimo z zaporedjem aktivnosti, ki se izvajajo, delovnimi proizvodi, ki so potrebni za izvajanje aktivnosti, oziroma nastanejo kot rezultat aktivnosti ter z viri, ki so potrebni za izvedbo posameznih aktivnosti. Čim bolj podrobno poznamo postopek, tem več podatkov je na voljo pri ocenjevanju posameznih projektov. V prispevku je opisan model (Software Process Complexity Model), ki omogoča izdelavo podrobnega opisa procesa na temelju notacije Petrijevih mrež. Model postavlja tudi mehanizem za ocenjevanje zahtevnosti tako posameznih gradnikov kakor tudi postopka kot celote. Na podlagi tako izvedenih ocenitev lahko določimo relativni delež truda, ki bo v izbranem projektu potreben za izvedbo posamezne aktivnosti. Model SoPCoM je bil razvit v okviru raziskovalnega dela na Univerzi v Mariboru.
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 899; Prenosov: 52
 Povezava na celotno besedilo |
