Search the digital library catalog

Abstract: Kulturno društvo Orel Semič predstavlja pomembno dopolnitev splošnemu in glasbenemu izobraževalnemu sistemu. Člani lahko znotraj prostovoljnega društva širše izrazijo in razvijejo svoje sposobnosti in interese, predvsem na področju zborovskega petja, pritrkavanja in igranja orgel. Društvo ima za delovanje dobre prostorske pogoje, prav tako pa članom nudi veliko podporo pri pridobivanju znanja in izkušenj na kulturnem in glasbenem področju ne glede na njihovo starost in predznanje. Člani društva sodelujejo na različnih dogodkih in koncertih, ki jih društvo prireja, v vlogi pevcev, pritrkovalcev, organistov, recitatorjev, zborovodij in organizatorjev prireditev. Pomembno mesto v društvu ima skrb za podmladek, prav tako pa se v društvu zavedajo vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega povezovanja in pomena razvijanja duhovnih in kulturnih vrednot, kar prispeva k celostnemu razvoju osebnosti. S svojim delovanjem želi Kulturno društvo Orel Semič vplivati na razvoj kulture v svojem kraju, v ta namen pa organizira tudi občinsko prireditev Krakarjevi dnevi, na kateri se vsako leto srečajo vsi pevski zbori, pevske skupine in pritrkovalci občine Semič. Prav tako se društvo povezuje s tremi izobraževalnimi ustanovami v kraju, s Kulturnim centrom Semič, Krajevno knjižnico Semič in Župnijo Semič.
Keywords: kulturno društvo, pevski zbor, pritrkavanje, orgle
Published in DKUM: 20.07.2022; Views: 637; Downloads: 77
Full text (4,40 MB)

Abstract: Janez Osredkar je eden najbolj uveljavljenih glasbenih teoretikov v Sloveniji, njegove izdaje Glasbenega stavka: Harmonija I, Harmonija II ter Kontrapunkt so temelj poučevanja nauka o glasbi v srednjih glasbenih šolah ter na akademiji za glasbo. Čeprav je bil njegov prvotni cilj postati organist ter skladatelj, ga je pot po študiju orgel ter kompozicije pozneje zanesla v pedagoške vode. S to vlogo je pomembno prispeval tudi k oblikovanju učnih načrtov na glasbenem področju. Skladateljski opus Janeza Osredkarja je širši javnosti manj znan, vendar zato ni nič manj pomemben. Obsega komorno in vokalno glasbo, skladal je tudi dela za otroke in mladino, izmed katerih je najbolj znana njegova otroška opera Janko in Metka za soliste, zbor in orkester. Delo, ki vsekakor ne bi smelo ostati spregledano, je redek biser v repertoarju slovenskih otroških oper. V priredbi s klavirsko spremljavo bi jo lahko približali in omogočili logistično lažjo izvedbo učencem ter pevcem osnovnih šol v okviru interesne dejavnosti »glasbeni projekt«, se je učili sistematično v okviru pevskih vaj šolskega pevskega zbora ali opero predstavili in izvedli v okviru razširjenega programa osnovne šole.
Keywords: Janez Osredkar, skladatelj, opus, opera Janko in Metka, otroška opera.
Published in DKUM: 06.04.2022; Views: 1158; Downloads: 134
Full text (4,26 MB)

Abstract: V magistrskem delu se ukvarjam z nekomercialnimi koncertnimi prizorišči v Sloveniji; to so stalni odri, ki kontinuirano prirejajo koncerte. Delujejo v večini v okviru mladinskih centrov, javnih zavodov, povezanih z mladino, in preko društev. Delujejo v najetih občinskih prostorih ali prostorih državnih institucij in uradov, redko v lastnih prostorih, v določenih primerih tudi v skvotih. So stalna koncertna prizorišča, ki omogočajo razvoj glasbenega poslušalstva s koncerti raznolikih glasbenih slogov. Zaradi delovanja že iz šestdesetih let 20. stoletja so številna uveljavljena tudi v širšem evropskem in svetovnem prostoru, saj redno gostujejo zasedbe iz različnih delov sveta. Omenjena prizorišča so odlična odskočna deska za mlade glasbenike, ki potrebujejo prostore za vajo in stik s publiko. Iz teh prostorov so prišle številne zasedbe, ki so postale znane v Sloveniji in drugod. So kulturna stičišča ter centri kritičnega razmišljanja ter najpomembnejše skrbijo za razvoj kritičnega poslušalstva. V tem delu so opisani obstoječi in nekateri propadli klubi, in sicer iz vidika njihove organiziranosti in preteklosti ter iz vidika prisotnosti glasbenih slogov.
Keywords: koncerti, mladinski centri, mladinska prizorišča, alternativna glasba, MKNŽ, CMAK, MC pri Rdeči ostrigi, Subart, KUD France Prešeren, Metelkova, Rog, Špajz, Unterhund, Hiša kulture Pivka, MC Postojna, Kljub, KMM, Metulj, Pekarna, MKSMC, Inde, Mink, Bajta
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 831; Downloads: 79
Full text (530,67 KB)

Abstract: Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi ter Mednarodni mladinski pevski festival Celje sta osrednji mladinski pevski tekmovanji na Slovenskem. Revija in festival sta zelo pomembna, saj sta pripomogla k razcvetu mladinskega zborovstva pri nas. Vsako leto se na enem izmed njiju zbere ogromno mladih pevcev, za katere predstavlja to predvsem druženje, nabiranje novih izkušenj in spoznavanje novih prijateljev. Tako festival kot revija sta pomembno vplivala tudi na skladatelje, ki ustvarjajo na tem področju. Magistrsko delo predstavlja pregled skozi zgodovino slovenskega zborovstva, pri čemer izpostavi pomembne prelomnice, ki so ga zaznamovale, skladatelje ter druge ljudi, ki so pripomogli k njegovemu razvoju. Sledi predstavitev, zgodovinski pregled ter analiza revije in festivala. Magistrsko delo se zaključi s primerjavo obeh tekmovanj na različnih področjih. V ospredju sta primerjava med repertoarji ter primerjava sodelujočih zborov. Revija in festival se med seboj dopolnjujeta, prispevata k ustvarjanju novih del, vzgajanju mladih pevcev, izobraževanju zborovodij ter h kulturnemu dogajanju na Slovenskem.
Keywords: mladinsko zborovstvo, Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi, Mednarodni mladinski pevski festival Celje, zborovsko petje, zgodovina mladinskih pevskih festivalov
Published in DKUM: 05.02.2021; Views: 1176; Downloads: 154
Full text (2,70 MB)

Abstract: Anton Neffat je širši javnosti manj znan dirigent in ravnatelj mariborske Opere. Svoje življenje je posvetil glasbi v vlogi dirigenta, med drugim tudi kot skladatelj ter poustvarjalec. Najprej dolga leta v ljubljanski Operi, kasneje tudi v mariborski. Po vojni, ko v Mariboru ni bilo opernega ustvarjanja, je Anton Neffat odigral pomembno vlogo, saj je na novo organiziral Opero, ki so jo ljudje po vojni še kako potrebovali. Magistrsko delo najprej predstavi njegovo življenje, nato nas seznani z njegovim skladateljskim opusom. Osrednji del opisuje Antona Neffata kot dirigenta v različnih ustanovah in njegov doprinos k umetnosti v slovenskem prostoru. V nadaljevanju prikazuje razvoj mariborske Opere po vojni in zgodovinski pomen ustanovitve. Oriše vlogo ravnatelja in vpliv umetnosti na razvoj mesta in ljudi v njem. Zadnji del predstavlja primerjavo med delovanjem Antona Neffata v Ljubljani in v Mariboru. Bil je pomembna osebnost pri razvoju kulture in glasbene umetnosti predvsem na mariborskem območju.
Keywords: Anton Neffat, mariborska Opera, kultura, glasbeno dogajanje med vojnama, glasbeno dogajanje po vojni
Published in DKUM: 20.11.2020; Views: 1153; Downloads: 78
Full text (1,17 MB)