| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 628
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
INDIVIDUALIZACIJA PROIZVODNJE BETONSKIH IZDELKOV
Drago Kosednar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava individualizacijo proizvodnje prefabriciranih betonskih izdelkov. V prvem delu so predstavljeni proizvodi podjetja Pomgrad d.d., DE ABI, ki jih podjetje že ponuja naročnikom ter možnosti individualizacije posameznih izdelkov. Na praktičnem primeru betonske ograje je opisana priprava, izvedba in montaža betonske ograje iz vidnega betona za zasebnega naročnika. Poseben poudarek je namenjen individualnemu pristop pri pripravi in izdelavi tega produkta, z namenom izpolnitve zahtev in želja naročnika. Obenem pa evidentiranje vseh prednosti in slabosti pri odmiku od običajne ustaljene proizvodnje.  
Ključne besede: prefabricirani beton, betonske ograje, montažne ograje, digitalni model
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1366; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

82.
MODEL INOVACIJSKEGA PRISTOPA IZVAJANJA DELOVNE TERAPIJE PRI OSEBAH Z REVMATIČNIMI BOLEZNIMI
Barbka Huzjan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v delovni terapiji omogoča inovacijski pristop ob upoštevanju interesov in stališč obolelega posameznika ter upravljanje kronične bolezni z zagotavljanjem storitev, ki vključujejo uporabo multimedijskih storitev. Naraščanje števila starejše populacije, podaljševanje življenjske dobe in priključene nenalezljive kronične bolezni povečuje stroške zdravstvene oskrbe prebivalstva. Potreba po hitri dostopnosti in izmenjavi informacij je poglavitni vzrok za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvu, kar pogojuje razvoj eZdravja. V diplomski nalogi smo želeli raziskati dejavnike, ki vplivajo na odločitev za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in njihovo uporabo v rehabilitaciji na daljavo (v nadaljevanju telerehabilitacija) z vidika delovne terapije pri osebah z revmatičnimi boleznimi.
Ključne besede: kronična revmatična bolezen, informacijsko-komunikacijska tehnologija, delovna terapija, eZdravje, telerehabilitacija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1704; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

83.
Preko inovacijskih pristopov do učinkovite rehabilitacije forenzičnih bolnikov v smeri resocializacije
Barbara Harc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Forenzična psihiatrija v Sloveniji je zelo pomembna veja v psihiatriji in zdravstvu nasploh. Prav tako je tesno povezana in sodelujoča veja pravosodja. Velik korak k boljši in učinkovitejši obravnavi forenzičnega pacienta je pripomogla pred štirimi leti nastala, nova in edina Enota za forenzično psihiatrijo v Sloveniji. Smernice zdravljenja forenzičnega pacienta so zastavljene, vendar bi lahko uspešnost zdravljenja izboljšali s širšim programom, ki bi hkrati deloval k boljši resocializaciji forenzičnih pacientov. Namen in cilji diplomskega dela so usmerjeni prav v slednje. V prvem delu diplomske naloge so podana teoretična spoznanja o totalnih ustanovah in njihovem delovanju, pomen socializacije in njenih aktivnosti. Sledi prikaz delovanja Enote za forenzično psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Razširitev in izboljšanje programa zdravljenja na enoti smo prikazali v modelu rešitve, ki ponuja inovacijski pristop z novimi delovnimi procesi in razširitvijo vključevanja pacientov v širše okolje. Pomembnost novo vpeljanih aktivnosti smo podprli z anketo, usmerjeno v pomembnost dela kot osrednje aktivnosti pri obsojencih in njihovih prostih izhodov iz zavoda. Anketa je bila izvedena z zaposlenimi v Zavodih za prestajanje kazni v Sloveniji.
Ključne besede: Resocializacija, delo, forenzični pacient, totalna ustanova.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 936; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (294,04 KB)

84.
Nevro-lingvistično programiranje v zdravstvu
Mateja Rošer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Tudi v zdravstvu predstavlja komuniciranje pomembno orodje, ki ga zdravstveni delavci vsakodnevno uporabljamo pri svojem delu. Zaradi slabe interpretacije informacij, nejasno danih navodil, spregledanih sprememb v statusu in pomanjkanja kritičnih informacij je komunikacija na relaciji pacient - zdravstveni delavec - sodelavci neuspešna. Neučinkovita komunikacija pa je razlog, da so lahko kasnejši ukrepi neučinkoviti ali celo škodljivi za zdravje pacienta. Vsak zdravstveni delavec bi moral biti human, prijazen, vljuden, sočuten, razumevajoč, pristen, pozoren, pozitiven, empatičen, dosleden, znati bi moral dobro poslušati in dobro razlagati, itd. Če znamo dobro prisluhniti in smo dovolj pozorni, bomo med pogovorom s pacientom hitro zaznali tudi občutke, ki nam jih je posredoval. Da smo na svojem delovnem mestu lahko uspešni, je poleg visoke strokovne usposobljenosti pomembno tudi obvladanje komunikacijskih veščin, kajti z njimi pri delu s pacienti in drugimi zdravstvenimi delavci naše strokovne veščine le še dodatno plemenitimo. S principi, tehnikami in veščinami NLP-ja se naučimo spoznavati sebe, lastne navade, prepričanja in vrednote, s katerimi vstopamo v življenje. Skupaj z izobraževanjem, motivacijo, osebno rastjo in treningom lahko vplivamo na kvaliteto našega sporazumevanja s svetom in življenja nasploh. Resnično uspešni in resnični pri tem, kar počnemo, smo lahko le takrat, ko vse naše znanje, sposobnosti združimo z neko energijo, ki vsemu skupaj daje pravi smisel.
Ključne besede: Nevrolingvistično programiranje, komunikacija v zdravstvu, medosebni odnosi, zdravje, pacient.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1414; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

85.
Organizacijski model ravnanja z bolnišničnimi odpadki v Splošni bolnišnici Jesenice
Polonca Noč, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poslovnem in vsakdanjem življenju sodobne družbe so vedno večja težava velike količine raznovrstnih odpadkov. Predvsem zaradi varstva okolja se moramo vse bolj zavedati pomena ločevanja odpadkov. Že ob ogledu ekoloških otokov na ulicah si lahko ustvarimo sliko ozaveščenosti prebivalstva o ločevanju odpadkov. To je še toliko pomembneje v ustanovah, kjer se izvaja zdravstvena dejavnost in poleg nenevarnih odpadkov nastajajo tudi nevarni odpadki. Ločevanje odpadkov iz zdravstva torej zahteva dosledno izvajanje postopkov evidentiranja, embaliranja in pravilnega začasnega skladiščenja za nadaljnje procesiranje odpadkov. To je urejeno z zakonodajo, njihovo kršenje pa zahteva plačilo globe za ustanovo oziroma odgovorno osebo, ki opravlja zdravstveno dejavnost. V diplomskem delu smo obravnavali ločevanje odpadkov iz zdravstva v Splošni bolnišnici Jesenice. Z anketo smo poskušali najti vzroke nepravilnega ločevanja odpadkov iz zdravstva na mestu nastanka in podati rešitev težave.
Ključne besede: ločevanje odpadkov, vrste odpadkov, zakonodaja, odpadki iz zdravstva, nevarni odpadki
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 4735; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

86.
VISOKO UČINKOVITA KOMBINIRANA ČISTILNA NAPRAVA
Tomislav Zore, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Tema diplomske naloge je izgradnja in testiranje visoko učinkovite kombinirane male čistilne naprave, umeščene v občutljivo okolje. S kombinacijo in povezavo različnih načinov čiščenja želimo doseči visoko učinkovito čiščenje z malo porabljene energije. Problem je doseči takšne minimalne koncentracije škodljivih snovi v izpustu, da ne bo nikakršnih posledic za živelj na vplivnem območju male čistilne naprave. Rešitev smo videli v sinergiji različnih metod in tehnik čiščenja, kot so fizikalno, kemijsko in biološko čiščenje v sekvenčnih bioloških reaktorjih, ter s pomočjo biološko-kemijskih procesov, ki potekajo v rastlinski čistilni napravi. Za opredeljeni problem smo skušali najti optimalno rešitev. Rezultat naloge je projektirana, izgrajena in testirana kombinirana mala čistilna naprava na področju razpršene poselitve, kjer ni mogoč priklop na javno kanalizacijsko omrežje. Prenovili smo obstoječo greznico, dodali rastlinski del in dobili spodbudne rezultate. Ti lahko pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj malih čistilnih naprav in ponovno uporabo prečiščene vode.
Ključne besede: Mala čistilna naprava, Sekvenčni biološki reaktor, Rastlinska čistilna naprava, Razpršena poselitev
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1865; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

87.
SANACIJA CEST
Nina Gerečnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Kot primerno rešitev slovenskih cest vidimo v Evropi že zelo poznano in uporabljeno metodo sanacij cest s t. i. reciklažo z uporabo penjenega bitumna. Rešitev je s strani investitorja ugodnejša, iz ekološkega vidika pa zelo primerna.
Ključne besede: sanacija cest, varnost, reciklaža, ekologija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 845; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

88.
ČIŠČENJE ODPADNIH VODA V TINSKEM
Andreja Pevec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili možnosti čiščenja odpadnih voda v Krajevni skupnosti Tinsko. K rešitvi tega problema nas obvezuje in časovno omejuje zakonodaja. Glede na gostoto poselitve in konfiguracije terena je čiščenje odpadnih voda možno reševati samo z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Individualna izgradnja predstavlja precejšen strošek za uporabnike. Zato bomo predstavili možnosti izbire ustrezne vrste čistilnih naprav ter naredili primerjalno oceno stroškov izgradnje. Predvsem pa bi z ustreznim čiščenjem odpadnih voda prispevali k boljši ekološki sliki Tinskega potoka, kamor se odpadne vode stekajo.
Ključne besede: čiščenje odpadnih voda, rastlinska čistilna naprava, biološka čistilna naprava, investicijski stroški
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1611; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

89.
Organizacijski model za predelavo komunalnih odpadkov v Republiki Sloveniji
Anja Umek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Komunalni odpadki so družbeni problem. Z njimi se srečujemo in jih pridelujemo dnevno. Postaviti finančno vzdržen in funkcionalen organizacijski model pa je postal velik izziv današnjega časa, tako na občinski ravni, kot tudi v podjetjih. V večini držav Evropske unije so se tega problema začeli zavedati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Seveda se s tem področjem spopada vsaka članica Evropske unije posebej, s smernicami in priporočili Evropske komisije. V Sloveniji izgradnja objektov še ni zaključena, prav tako tudi lastništvo na državni ravni še ni urejeno.
Ključne besede: komunalni odpadki, regijski center za ravnanje z odpadki, količina nastalih odpadkov, toplarna in bioplinarna, odpadek kot strošek ali kot dobiček
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 974; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (872,55 KB)

90.
Trajnostni razvoj slovenske papirne industrije
Ana Sotlar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V splošni javnosti papirna industrija velja za uničevalko gozdov in kot energetsko intenzivna panoga za onesnaževalca okolja. Z dolgoletnim sistematičnim delom in investiranjem je papirna industrija tako v Evropi kot tudi v Sloveniji, postala model trajnostnega razvoja v industriji. Ker tega ni komunicirala z okoljem kjer deluje, se danes kot rezultat slabega ugleda srečuje s predsodki v splošni javnosti, pri oblikovalcih ekonomskega okolja (pri odločevalcih) in tudi med mladimi. Ti se za zaposlitev v papirništvu zaradi nepoznavanja panoge in njenega slabega ugleda ne odločajo radi. Ker slovenska papirna in papirno predelovalna industrija izvozi skoraj 72 odstotkov svoje proizvodnje, se na trgu srečuje z ostro mednarodno konkurenco. Visoke davčne in prispevne stopnje, trošarine na energente in za varstvo okolja, ki so v evropskem vrhu, visoka obdavčitev dela ter administrativen pristop pri spodbudah za investiranje in razvoj, ki so značilnost slovenskega okolja, znižujejo konkurenčnost slovenske papirne in papirno predelovalne industrije v mednarodnem prostoru. Tako vedno višji stroški obremenitev zajedajo v razvojno investicijska sredstva te kapitalsko intenzivne panoge in tako ogrožajo njen razvoj in posledično tudi njen obstoj. Zato je potrebno aktivno komuniciranje in ozaveščanje o posledicah previsokih obremenitev oblikovalcev slovenskega ekonomskega okolja. Prav tako pa je ključnega pomena v tovarne pridobiti kakovostne mlade kadre z znanjem papirniške tehnologije, saj so le-ti gonilo vsakega razvoja. V nalogi je pozornost usmerjena na določitev komunikacijskih kanalov in komunikacijskih orodij za doseganje ciljnih skupin. Omejitve v nalogi predstavljenih komunikacijskih akcij predstavljajo omejeni kadrovski in finančni viri.
Ključne besede: trajnostni razvoj, slovenska papirna in papirno predelovalna industrija, promocija papirne industrije, oblikovalci ekonomskega okolja
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1980; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

Iskanje izvedeno v 1.54 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici