| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 646
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
ORGANIZACIJSKI MODEL OBLIKOVANJA ELEMENTOV DODATNIH KOMUNALNIH STORITEV V OBČINI GORNJA RADGONA
Karmen Zorko Vukan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi bomo predstavili dodatne komunalne storitve občine Gornja Radgona. Ena izmed najpomembnejših dodatnih storitev je "Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Mure"
Ključne besede: Kanalizacijsko območje, odvajanje in čiščenje, odpadne vode, prečrpališče, greznice, čistilna naprava, zadrževalni bazen.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1098; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

92.
REŠEVANJE EKOLOŠKE PROBLEMATIKE POVRŠINSKE OBDELAVE LESA
Leon Pelcl, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi želimo prikazati stanje površinske obdelave lesa skozi razvoj in smernice za prihodnost. Dotaknili se bomo vse od vrst površinske obdelave, sredstev za nanos in načinov nanašanja premaznih sredstev. Pobliže bomo spoznali, kaj pomeni fizikalno in kemijsko utrjevanje lak filma, tako s tehnološko-fizikalne kot tudi ekološke strani. Pri tem je pomembno poznati slovenske uredbe o varovanju okolja, ki so usklajene z direktivo EU. Tu gre predvsem za direktivo o celovitem preprečevanju in nadzoru nad industrijskim obremenjevanjem okolja in pa za direktivo o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi in uredba o emisiji hlapnih organskih spojin iz naprav, ki uporabljajo organska topila. Prav tako se je potrebno zavedati nevarnosti, določiti oceno tveganja za delovno mesto in okolje nasploh ter poznati rešitve problema s strani tehnično-tehnološkega, organizacijskega, kadrovskega in finančnega vidika.
Ključne besede: - evropska direktiva VOC 99/13/ES - uredba HOS - hlapni ogljikovodiki (VOC) - premazna sredstva - najboljše razpoložljive tehnike nanašanja - utrjevanje premaznega sredstva
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1499; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

93.
VPLIV DEJAVNOSTI PRIDOBIVANJA IN PREDELAVE SVINCA NA OKOLJE IN PREBIVALSTVO ZGORNJE MEŽIŠKE DOLINE
Tatjana Obretan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Še nikoli niso imeli ljudje toliko znanja o naši preteklosti kot mi, v nobeni dobi niso bili tako temeljito informirani o dogodkih sedanjosti kot mi, kljub temu pa občutek negotovosti o naši prihodnosti še nikoli ni bil tako velik kot danes. To misel, ki se nadaljuje z ugotovitvijo, da je kemija bolj kot vse druge industrijske dejavnosti izboljšala življenjske pogoje človeštva, zato pa moramo vzeti v zakup določene nezaželene spremljajoče učinke, je izrekel prof. dr. Quadbeck-Seeger na znanstvenem posvetu ob 125-letnici kemijskega koncerna BASF, vendar jo mirno lahko prenesemo tudi na dejavnost pridobivanja in predelave svinčeve rude v zgornji Mežiški dolini. Svinec je težka kovina, ki je danes v povezavi z okoljem pojem za strup. Od takrat, ko se je človek naučil kreativno izkoriščati zaklade Zemlje, svinec zvesto spremlja napredek civilizacije. Žal pa pri pridobivanju, predelavi in uporabi vseh materialnih dobrin poleg koristnih nastajajo tudi nekoristne, ki v kakršni koli obliki vplivajo na okolje, in so posledica lastnosti surovin in tehnologije pridobivanja, predelave ali uporabe. Obremenjevanje okolja je svetovni problem. Skladno z razvojem spoznanj, znanja in zavesti skušajo tudi v zgornji Mežiški dolini z aktivno politiko, omejiti vpliv pridobivanja in predelave svinca na okolje. Zgornja Mežiška dolina spada med najbolj degradirana območja v Sloveniji. Vendar se je z umestitvijo v najbolj degradirana območja in sprejetjem Odloka o območjih največje obremenjenosti okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini v letu 2007 pričela intenzivneje izvajati sanacija okolja, ki daje spodbudne rezultate. Izboljšala se je kakovost zraka, površinskih voda, problematična pa ostaja kakovost prsti. Izboljšanje stanja okolja v veliki meri čutijo tudi prebivalci, kar se kaže v znižanju vsebnosti svinca v krvi in lepšem bivanjskem okolju.
Ključne besede: Svinec, obremenjenost, obremenjevanje, sanacija, zgornja Mežiška dolina.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1913; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

94.
RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI V MESTNI OBČINI PTUJ
Daniela Braunstein, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Splošno znano je, da je današnja družba vedno bolj nasičena z materialnimi dobrinami in vse večjo potrošnjo. Premalo pa se zavedamo, da na koncu vsak izdelek oziroma proizvod zavržemo in postane odpadek. Vsi ti odpadki imajo ogromen vpliv na okolje in so delni vzrok za onesnaženost okolja in izpuste toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. In če ne želimo škodovati okolju, moramo te nastale odpadke ustrezno zbirati, ločevati, obdelovati, reciklirati in predelovati v nove izdelke in pol izdelke. Varovanje okolja mora postati naš način življenja, na nas pa je, da se angažiramo in začnemo boljše skrbeti za okolje. V Mestni občini Ptuj so okoljske vsebine dobile pomemben prostor že pri najmlajših generacijah, saj že otrokom v vrtcih in šolah z raznimi projekti (npr. zbiranje starega papirja, nazivi eko šole, prireditve na temo ekologije) privzgajajo odgovornost do okolja. Trudijo pa se tudi pri ostalih populacijah Mestne občine Ptuj. V lanskem letu (9. in 10. aprila 2015) je na Ptuju potekalo strokovno posvetovanje »Kako do nič odpadkov v Sloveniji«, v letu 2015 je odprl svoja vrata tudi Center ponovne uporabe oziroma »reuse center«.
Ključne besede: Odpadki, Mestna občina Ptuj, center za ravnanje z odpadki CERO Gajke.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1600; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (916,37 KB)

95.
Analiza znanj potrebnih za uvajanje malih komunalnih čistilnih naprav
Breda Markošek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Varovanje okolja mora postati osrednja naloga vsake dejavnosti in našega življenja. Tudi človekovega bivanja in rabe naravnih virov. Izmed teh je voda največje bogastvo, brez nje pa ni življenja. Z vse večjo porabo vode se povečujejo tudi odpadne vode, katerih iztoki ponikajo v podtalje in onesnažujejo naše podtalnice, vodne vire in vodotoke. Z osveščanjem ljudi in uvajanjem tehnično dovršenih in individualnih rešitev je postala gradnja malih komunalnih čistilnih naprav tehnično nezahtevna, cenovno dostopna in prostorsko kompatibilna. Glede na zakonodajo je potrebno urediti odpadne vode pri vseh objektih, kjer nastaja komunalna odpadna voda, in na območjih, kjer ne bo zgrajena skupna čistilna naprava z javno kanalizacijo. Gre za ureditev odpadnih voda na območjih razpršene poselitve, v manjših naseljih in zaselkih. Rok za ureditev je do 31. 12. 2021, ki pa velja tudi za gradnjo skupnih večjih čistilnih naprav nad 50 PE, katere morajo v naseljih, določenih s strani države, do tega datuma zgraditi občine. V diplomski nalogi smo raziskali, kakšno je stanje na področju uvedbe malih komunalnih čistilnih naprav pod 50 PE v občinah. V Sloveniji je veliko občin z izrazito razpršeno poselitvijo, kjer ne bo skupnih javnih čistilnih naprav in kanalizacij. Na vseh teh območjih bo potrebno urediti odpadne vode skladno s predpisi o varstvu okolja z vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali z ureditvijo nepretočnih greznic. Z nalogo smo potrdili tezo, da je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav finančno dosegljiva in najbolj primerna rešitev čiščenja odpadnih voda na območjih razpršene poselitve. Z ugotovitvami smo potrdili tudi to, da je uspešnost uvajanja malih komunalnih čistilnih naprav odvisna od splošne informiranosti in poznavanja tehnologije tako s strani uporabnikov kot tudi drugih udeležencev v postopkih gradnje, še posebno pa je odvisna od finančne pomoči občin in države pri zagotavljanju čiščenja odpadnih voda tudi tam, kjer ne bo javnega kanalizacijskega sistema.
Ključne besede: - okolje, - čiščenje odpadnih voda, - mala komunalna čistilna naprava, - občina, - kompetence, - znanje.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2371; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

96.
Vpliv energetske izkaznice na vrednotenje nepremičnin
Silvo Plesnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V nalogi je predstavljena povezava med načini vrednotenja nepremičninskih pravic in izdelanimi ter izdanimi energetskimi izkaznicami stavb v Republiki Sloveniji. Poseben poudarek pri samem procesu ocenjevanja vrednosti se nanaša na pazljivost uporabe podatkov predstavljenih v energetskih izkaznicah. Izvedena je bila analiza primerljivosti dveh z zakonodajo predpisanih tipih energetskih izkaznic na konkretnih primerih. Obveznost pridobitve energetske izkaznice v postopku prodaje ali oddaje nepremičnine je v svojem bistvu pomoč bodočemu kupcu ali najemniku stavbe pri odločitvi o nakupu/najemu. S pomočjo energetske izkaznice potencialni kupec dobi nekatere informacije o energijskih lastnostih stavbe. Vrednotenje nepremičnin je kompleksnejše delo, ki mora biti interdisciplinarno, kar pomeni, da mora biti ocenjevalec vrednosti med drugim osredotočen tudi na energijske lastnosti ocenjevane nepremičnine. Pri tem bi mu naj bila v pomoč tudi energetska izkaznica stavbe, ki jo ocenjuje. Ali je energetska izkaznica kot javna listina lahko ocenjevalcu vrednosti v pomoč, ali je sistem vpeljave energetskih izkaznic v slovenski prostor dosegel svoj namen in je pri tem v strokovno pomoč še drugim deležnikom na trgu, je med drugim predmet ugotavljanja pričujoče naloge.
Ključne besede: premoženje, nepremičnine, vrednotenje nepremičnin, energetske izkaznice
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1501; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

97.
Model učinkovitega pridobivanja evropskih sredstev
Marija Michaud, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V okviru magistrske naloge bomo izhajali iz zadnje čase precej aktualne teme oz. problema, zakaj prihaja do precejšnje razlike med načrtovano in dejansko dinamiko črpanja evropskih sredstev, oziroma zakaj slovenska podjetja in organizacije ne črpajo evropskih sredstev dovolj učinkovito. Teoretično bomo opredelili pojme EU ter opisali institucije, pravne predpise in tehnike dela, ki urejajo področje evropskih sredstev. V raziskovalnem delu bomo ugotavljali, koliko organizacij in katere redno sodelujejo v evropskih projektih in kaj je ključnega pomena za njihovo sodelovanje. Cilj raziskave je: identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito pridobivanje sredstev, izpostavitev smernic za uspešno prijavo, osnovanje modela učinkovitega pridobivanja sredstev. S pomočjo rezultatov raziskave bomo spremenili oz. zavrnili hipotezo, predstavili ugotovitve, model učinkovitega pridobivanja sredstev ter predloge za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: - Evropska unija - Evropska sredstva - Kohezijska politika - Finančni okvir EU - Vodenje projektov
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1901; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

98.
IZBOLJŠEVANJE POGOJEV DELA NA DELOVNEM MESTU V MALOSERIJSKI PROIZVODNJI BARV IN LAKOV
Metka Prelc Poženel, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu z naslovom „Izboljševanje pogojev dela na delovnem mestu v maloserijski proizvodnji barv in lakov“ je obravnavana zaščita pred nanodelci v povezavi z izboljšanjem pogojev dela na delovnem mestu, s tem mislimo predvsem na kakovost vdihanega zraka. Prvi del magistrskega dela je namenjen predstavitvi nano področja, tako vpliva nanomaterialov na človeka in okolje kot pregledu zakonodaje na tem področju. V drugem delu je predstavljeno obstoječe stanje v podjetju Monicolor, d. o. o., zlasti v povezavi z delovnimi sredstvi, kot so: delovni stroji, naprave in oprema, ki tako ali drugače vplivajo na kakovost vdihanega zraka. Izpostavljen je varnostni list kot tudi ocena tveganja za delovno mesto »mešalca« (proizvodnega delavca) ter njuna zakonodajna podlaga. V tretjem delu je podan model rešitve za izboljšanje pogojev dela proizvodnega delavca v maloserijski proizvodnji barv in lakov skozi kadrovski, organizacijski, finančni in tehnični vidik. Fokus je na posodobitvi strojne opreme, odsesovalnega sistema in zaščitne maske. Predstavljeno je delovanje filtrov in njihove oznake, ki zadržijo nanodelce, ter nova ocena tveganja za delovno mesto s poudarkom na oceni za nevarne in škodljive snovi.
Ključne besede: nanomaterial, premaz, varnostni list, HEPA filter, zdravje in okolje
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1927; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

99.
INDIVIDUALIZACIJA PROIZVODNJE BETONSKIH IZDELKOV
Drago Kosednar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava individualizacijo proizvodnje prefabriciranih betonskih izdelkov. V prvem delu so predstavljeni proizvodi podjetja Pomgrad d.d., DE ABI, ki jih podjetje že ponuja naročnikom ter možnosti individualizacije posameznih izdelkov. Na praktičnem primeru betonske ograje je opisana priprava, izvedba in montaža betonske ograje iz vidnega betona za zasebnega naročnika. Poseben poudarek je namenjen individualnemu pristop pri pripravi in izdelavi tega produkta, z namenom izpolnitve zahtev in želja naročnika. Obenem pa evidentiranje vseh prednosti in slabosti pri odmiku od običajne ustaljene proizvodnje.  
Ključne besede: prefabricirani beton, betonske ograje, montažne ograje, digitalni model
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1516; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

100.
MODEL INOVACIJSKEGA PRISTOPA IZVAJANJA DELOVNE TERAPIJE PRI OSEBAH Z REVMATIČNIMI BOLEZNIMI
Barbka Huzjan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v delovni terapiji omogoča inovacijski pristop ob upoštevanju interesov in stališč obolelega posameznika ter upravljanje kronične bolezni z zagotavljanjem storitev, ki vključujejo uporabo multimedijskih storitev. Naraščanje števila starejše populacije, podaljševanje življenjske dobe in priključene nenalezljive kronične bolezni povečuje stroške zdravstvene oskrbe prebivalstva. Potreba po hitri dostopnosti in izmenjavi informacij je poglavitni vzrok za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvu, kar pogojuje razvoj eZdravja. V diplomski nalogi smo želeli raziskati dejavnike, ki vplivajo na odločitev za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in njihovo uporabo v rehabilitaciji na daljavo (v nadaljevanju telerehabilitacija) z vidika delovne terapije pri osebah z revmatičnimi boleznimi.
Ključne besede: kronična revmatična bolezen, informacijsko-komunikacijska tehnologija, delovna terapija, eZdravje, telerehabilitacija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1850; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici