| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 628
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
TIMSKO DELO: PRIMER UPRAVLJANJA BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE
Maja Cvelbar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: POVZETEK, Uvod, Metode dela
Ključne besede: Ključne besede
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1087; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

92.
Organizacijski model ravnanja z odpadno embalažo v podjetju Merkur trgovina d.d. poslovalnica Velenje
Miran Zakelšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vsi poslovni subjekti, ki svojo dejavnost opravljajo na področju Republike Slovenije, so zavezani zakonski direktivi 104. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06), leta 2011 pa je bila sprejeta tudi uredba, ki opredeljuje ločeno zbiranje odpadkov po vrstah, nosilcih, skladiščenju, metodologiji uporabe, predelavi, trgovanju in evidenci. V diplomskem delu smo raziskali, kako uspešno podjetje Merkur trgovina, d.d., uporablja svoj model ločenega zbiranja odpadne embalaže. Do numeričnih rezultatov smo prišli s pomočjo evidenc o ravnanju z odpadlo embalažo, ki jih po direktivi zbiranja odpadne embalaže vodi podjetje Merkur trgovina, d.d., na zato predpisanih obrazcih. Embalažo nato prodaja registriranim podjetjem, ki opravljajo to dejavnost. Na podlagi pridobljenih podatkov je prišel čas, da začne podjetje Merkur trgovina, d.d., razmišljati o zmanjšanju nastanka odpadne embalaže.
Ključne besede: organizacijski model odpadna embalaža ločeno zbiranje embalaže podjetje Merkur trgovina, d.d.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1336; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

93.
Ustanovitev s.p. na področju zdravstvene in socialne pomoči na domu
Tadeja Lampret Kastelic, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Dandanes hitro narašča število starejše populacije. S tem se pojavlja družbeni problem, ko starostniki niso več zmožni samooskrbe. Nastopijo različne težave zdravstvene in socialne narave. Zdravstvena nega na domu in socialna oskrba na domu velikokrat predstavljata idealno rešitev. Vsaka od teh je profesija zase in izobražuje strokovni kader po svojih programih. V vsakdanjem življenju pa si ne predstavljamo ločenega delovanja. Obstajajo številni zakoni, predpisi, pravilniki, ki določajo delovanje zdravstvene in socialne dejavnosti. Opravljanje teh storitev je možno v okviru javne mreže ali kot zasebnik. Možnost samozaposlitve predstavlja ustanovitev samostojnega podjetja, ki sama po sebi ni zahteven postopek. Dodatna ovira so okvirji, ki jih postavlja posamezna dejavnost, ki jo želimo opravljati. S kombinacijo dejavnosti na koncesijo in dejavnosti, ki je samoplačniške narave, bi podjetje imelo dobiček.
Ključne besede: samostojni podjetnik, zdravstvena nega, socialna pomoč na domu
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 3177; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (643,02 KB)

94.
VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA IZTERJAVO DAVČNIH TERJATEV
Alenka Furlan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Tema diplomske naloge je predstavitev postopka davčne izvršbe, ki je zadnja faza v davčnem postopku in se opravi v primeru, ko dolžnik svoje davčne obveznosti ne poravna v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen za prostovoljno izvršitev. Eden od razlogov, da davčni zavezanec svojih obveznosti ne poravna pravočasno, je insolventnost. Insolventnost močno vpliva na plačilo dolga, saj insolventni dolžnik ni plačilno sposoben, iz prakse pa je razvidno, da pogosto tudi nima premoženja, s katerim bi lahko plačal dolg. Davčni organ kot upnik v primeru davčnih terjatev mora v celotnem postopku spremljati likvidnost davčnih dolžnikov, posebej v postopkih davčne izvršbe pa mora uporabiti vsa sredstva, da zagotovi poplačilo svojih terjatev. Pogosto je začetek oziroma predlog za uvedbo postopkov zaradi insolventnosti edini način, da se ustavi naraščanje dolga pri dolžnikih, ki niso plačilno sposobni.
Ključne besede: davčna izvršba, insolventnost, insolventni dolžnik, upnik, dolg
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1050; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (913,20 KB)

95.
SAMOZAPOSLENI IN NJIHOVE PRAVICE
Niki-Akaša Medvešček, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo raziskuje področje pravic samozaposlenih oseb. Posamezniki, ki svoje delo opravljajo samostojno, neodvisno od drugih in so usmerjeni k dobičku, so samozaposlene osebe in niso delavci. Samozaposlene osebe z naročniki njihovega dela ali storitev sklepajo pogodbe civilnega prava (Tičar, 2012). Pojem samozaposlene osebe najširše definira Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD, 2010) v 5. členu kot: • osebo, ki opravlja poljubno samostojno dejavnost, kot samostojni podjetnik posameznik po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, • osebo, ki z osebnim delom samostojno opravlja: umetniško ali katero drugo kulturno dejavnost, dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, odvetniško ali notarsko dejavnost, duhovniško oziroma drugo versko dejavnost. V diplomskem delu je opredeljen obsežen pojem samozaposlenih oseb. Predstavljena so pravna razmerja z naročniki njihovega dela in izvedena primerjava z delovnim razmerjem. Opisane so pravice samozaposlenih oseb. Opravljena je primerjava s pravicami zaposlenih oseb v delovnem razmerju. Izpostavljene so nejasnosti položaja samozaposlenih oseb v novih oblikah dela. Z anketnim vprašalnikom je bila izvedena raziskava med samozaposlenimi osebami o poznavanju njihovih pravic. Namen diplomskega dela je z zbranimi informacijami o pravicah samozaposlenih oseb ozavestiti in opozoriti samozaposlene osebe o nujnosti poznavanja njihovih pravic. Uresničevanje in zavzemanje za pravice lahko v prihodnosti pomembno vpliva na položaj samozaposlenih v družbi.
Ključne besede: pravica, pravica samozaposlenih oseb, samozaposlena oseba, ekonomsko odvisna oseba, delovno razmerje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 971; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

96.
Ustanovitev d.o.o. za zdravstveno dejavnost in prodajo optičnih pripomočkov
Evelina Kukovec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Predmet obravnave tega dela je ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo za zdravstveno dejavnost na področju oftalmologije in prodajo optičnih pripomočkov. Zdravstveno dejavnost na tem področju lahko opravljajo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Pogoj za pridobitev dovoljenja in vpis v register so ustrezna izobrazba, prostori in oprema. Zdravstvena dejavnost je specialistična in se opravlja v javnih zavodih ali v okviru zasebništva s koncesijo ali samoplačniško. Gre za dejavnost, ki je zunaj bolnišnična in deluje v javnem interesu ter je v glavnem neprofitna, pri samoplačniških pregledih pa tudi dobičkonosna. Okulistične preglede najpogosteje potrebujejo odrasli za redno posodabljanje dioptrije in za ugotavljanje zgodnjih znakov bolezni. Pregledi pri okulistu in nakup optičnega pripomočka se po navadi ne opravljajo na istem mestu, tako je zdravstvena dejavnost tesno povezana z dejavnostjo optike, saj so optiki najpogostejši dobavitelji optičnih pripomočkov. Njihova dejavnost je profitna in ustvarja dobiček.
Ključne besede: Družba z omejeno odgovornostjo, zdravstvena dejavnost, optični pripomočki
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 994; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (650,16 KB)

97.
KOLEKTIVNO DOGOVARJANJE S POUDARKOM NA KOLEKTIVNI POGODBI ZA POLICISTE
Marjan Ferk, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Kolektivne pogodbe so zelo učinkovito sredstvo za urejanje delovnih pogojev, razmerij med socialnimi partnerji, določitev plače in minimalnih standardov, ki ne smejo zniževati pravic delavcev določenih v zakonskih predpisih. Sistem sklepanja kolektivnih pogodb je svoboden in prostovoljen, kar je tudi eno izmed temeljnih načel kolektivnega dogovarjanja. Postopek sklepanja kolektivnih pogodb zajema opredelitev strank kolektivnih pogajanj, proces pogajanja, ter registracijo in objavo sklenjene kolektivne pogodbe v Uradnem listu. Na teh načelih sloni tudi Zakon o kolektivnih pogodbah, kateri ne predpisuje obveznega sklepanja kolektivnih pogodb niti ne predpisuje obvezne sestavine. Vse to pomeni, da obstaja avtonomija pogodbenih strank, katere lahko svobodno urejajo medsebojna delovno pravna razmerja. Obstaja pa tudi omejitev avtonomije kolektivnih pogajanj, vendar to le v primeru, ko bi šlo za omejevanje zaradi zagotavljanja ali varstva pravic drugih. Takšno omejitev pa lahko določi le Ustava ali zakon. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je to svobodo omejil saj je v 13. členu predpisal, da se ovrednotena orientacijska delovna mesta in nazivi uvrstijo v plačne razrede določene v kolektivni pogodbi za javni sektor oz. v kolektivni pogodbi dejavnosti, ne pa tudi v panožni kolektivni pogodbi kot je Kolektivna pogodba za policiste . Policisti in kriminalisti so na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor uvrščeni v plačno podskupino C3 in sicer v 21 plačni razred kar pomeni, da je njihovo delo pod vrednoteno saj so obravnavani enako kot vojaki, cariniki, pazniki in izterjevalci ter referenti na upravnih enotah. Navedena določba zakona tako preprečuje ureditev plače (tarifni del kolektivne pogodbe) policistov v Kolektivni pogodbi za policiste. Rešitev se kaže v morebitni pripravljenosti politike (delodajalca, t.j. Vlade RS) za spremembo zakonodaje, ki bi omogočala ureditev plačnega sistema za policiste v panožni kolektivni pogodbi pri čemer bi se lahko upoštevale vse specifičnosti dela policista.
Ključne besede: kolektivna pogodba, sindikat, sindikalna svoboda, delodajalec, stavka, pogajanja, kolektivna pogodba za policiste
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1576; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

98.
PRAVNO VARSTVO DELAVCEV ZARADI NOSEČNOSTI IN STARŠEVSTVA MED TEORIJO IN PRAKSO
Brina Stegenšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Časi, ko so ženske doma skrbele za otroke, moški pa so bili hranitelji družine, so že zdavnaj minili. Danes je nekaj običajnega, da dohodek, od katerega družina živi, pridobivata oba starša, ob tem pa enakopravno prevzemata skrb za nego in razvoj otrok. Starševstvo v današnjem času predstavlja za zaposlena starša velik izziv, saj morata oče in mati po rojstvu otroka uskladiti družinske in poklicne obveznosti, na trgu dela in na delovnem mestu pa se lahko predvsem noseče delavke soočijo tudi z različnimi oblikami diskriminacije. Zaradi posebnega položaja delavcev v tem življenjskem obdobju je zato naša država enako kot druge razvite države nosečim delavkam in staršem namenila posebno varstvo. V diplomskem delu predstavljamo in razčlenjujemo pravne vire z delovno-pravnega področja, ki urejajo varstvo nosečnih delavk in staršev v Sloveniji in najpomembnejše mednarodne dokumente, ki so podlaga za ureditev tega področja v naši državi. Podrobneje predstavljamo pravice, ki so staršem in nosečim delavkam v Sloveniji zagotovljene v okviru posebnega varstva, ureditev materinskega, očetovskega in starševskega dopusta v Sloveniji pa primerjamo tudi z ureditvijo v drugih državah članicah Evropske unije. Pomemben del diplomskega dela namenjamo raziskovanju kršitev in uveljavljanju pravic delavcev, ki so deležni posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva.
Ključne besede: Noseča delavka, starševstvo, varovana kategorija, delovna zakonodaja, kršitev pravic.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1042; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

99.
ZADOVOLJSTVO ČLANOV Z DELOVANJEM SINDIKATA ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA LJUBLJANA
Nataša Gorenc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Problem, ki ga obravnavamo v diplomskem delu je nizko število članov v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Ključni namen, ki ga želimo doseči, je ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na vpis v sindikat ter predlaganje ukrepov za dvig števila članov v sindikatu.
Ključne besede: Sindikat, Sindikalna dejavnost, Sindikat delavcev v zdravstveni negi na Onkološkem inštitutu Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1034; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

100.
Razumevanje pogodbe o zaposlitvi
Mateja Gauš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Pri podpisu pogodbe o zaposlitvi se na novo zaposleni po navadi premalo poglobijo v pogodbo. Menim, da ne razumejo vseh členov pogodbe. To je lahko problematično takrat, ko se odnos med zaposlenim in delodajalcem poslabša. Takrat zaposleni večinoma ne poznajo svojih pravic in v primeru spora ne znajo pravilno reagirati. Zato je ključno, da se vsak zaposleni z natančnim branjem pogodbe o zaposlitvi seznani z njeno vsebino. Na ta način se bo v teh viharnih časih na trgu dela tudi rešil marsikaterega dvoma in strahu pred izgubo zaposlitve oziroma se bo svojih možnosti bolje zavedal. Če zaposleni pogodbe ne razume v celoti ali je pri posameznih členih v dvomu glede njihove vsebine, se mora o tem posvetovati tudi s svojim delodajalcem. Pred podpisom je namreč še čas za spremembo posameznih členov, po podpisu je pa to veliko težje. Tudi če ne gre za spremembe, bo vsak delodajalec spoštoval zanimanje novo-zaposlenega za podrobnosti v pogodbi. Tako se bosta oba precej bolje zavedala svojih pravic in obveznosti, morebitni spori pa bodo rešeni hitreje oziroma do njih sploh ne bo prišlo.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, delavec, delodajalec, delovno razmerje, kolektivna pogodba
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1127; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (671,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici