Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaznambe, predznambe in maksimalno hipoteko zaradi pripadajočih lastnosti, ki omogočajo varovanje vrstnega reda vpisov v zemljiško knjigo, skupaj označujemo za varovalne stvarne pravice. Od ostalih civilnih pravic jih razlikuje predvsem njihova vsebina vključenega materialnopravnega upravičenja. Značilnosti in posebnosti varovalnih stvarnih pravic se odražajo skozi že uveljavljena načela zemljiškoknjižnega prava, ki predstavljajo temelj za obravnavo predmetnih pravic v okviru te magistrske naloge, in skozi posredno in neposredno povezanostjo s stvarnim pravom, obligacijskim pravom ter drugimi pravnimi področji. Kljub temu da si varovalne stvarne pravice med seboj delijo veliko skupnih lastnosti, ki jih medsebojno povezujejo in preko katerih je mogoče iskati vzporednice, se glede na določene značilnosti tudi medsebojno bistveno razlikujejo. Na medsebojne razlike med posameznimi instituti je mogoče opozoriti v zvezi z dodatnimi predpostavkami, ki so potrebne za njihovo pridobitev, v zvezi z rokom, v katerem jih je treba opravičiti, ter tudi glede na predpostavke za njihovo opravičenje v roku in njihov izbris iz zemljiške knjige. Tako bo na primer pri predlogu za vpis predznambe zadoščala zgolj verjetnost za kasnejšo pridobitev izvedene ali lastninske pravice, pri zaznambi spora, zaznambi izrednega pravnega sredstva in zaznambi izbrisne tožbe pa so predpostavke vezane na spremljajoč oziroma končan sodni postopek, ki predstavlja temeljni razlog za vpis teh varovalnih stvarnih pravic v zemljiško knjigo. V sklopu obravnavanja določene varovalne stvarne pravice je treba pozornost nameniti predvsem razvrščanju znotraj samih predznamb in zaznamb po vnaprej določenih in vzpostavljenih merilih. To nam omogoča ločeno obravnavo, izpostavo relevantnih razlik in iskanje povezav glede na to, proti komur učinkujejo posamezne predznambe in zaznambe, katero vrsto pravice omejujejo, kje se posledično vpisujejo v zemljiški knjigi, ali imajo pogojno izključujoče učinke na pozneje pridobljene izvedene in varovalne stvarne pravice ter katero vrsto vpisa v zemljiški knjigi se z njimi varuje.
Ključne besede: Načela zemljiškoknjižnega prava, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, stvarne pravice, zaznambe, predznambe, maksimalna hipoteka
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 131; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,27 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je približati bralcem postopek prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika ter institut odpusta obveznosti v osebnem stečaju. Vso premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja predstavlja stečajno maso in je namenjena poplačilu upnikovih terjatev ter stroškov stečajnega postopka. V stečajno maso spadajo tudi nepremičnine, ki so v lasti stečajnega dolžnika in se prodajo po postopkih določenih v zakonu. Postopek prodaje nepremičnine v okviru stečajnega postopka je razdeljen na pet faz, pri čemer vsaka faza pripomore k doseganju temeljnega cilja stečajnega postopka, to je poplačilo upnikove terjatve. V zgodnji fazi je treba oceniti vrednost nepremičnine in presoditi, kateri način prodaje je tisti, ki bo najugodnejši za poplačilo upnikov. Sama prodaja se začne s sklepom sodišča, s katerim tudi določi način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno ter višino varščine. Najpogostejši način prodaje nepremičnin je na javni dražbi in z javnim zbiranjem ponudb. Po končanem postopku prodaje se sklene prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom, po plačilu dogovorjene kupnine pa se nanj prenese lastninska pravica ter ostale premoženjske pravice. Poseben položaj ima zakonec tistega, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja. Ta lahko zahteva delitev skupnega premoženja tako, da v treh mesecih po začetku stečajnega postopka prijavi izločitveno pravico. Če rok zamudi, nastopi fikcija, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Izločitveno pravico je treba ločiti od ločitvene pravice, ki predstavlja pravico do prednostnega poplačila iz premoženja, ki je zavarovano s to pravico. Izločitveni upnik se ne poplača iz stečajne mase, vendar s prijavo take pravice zgolj obvesti stečajnega upravitelja, da določeno premoženje ne spada stečajnemu dolžniku in posledično ne more biti del stečajne mase. Ko stečajno sodišče prizna izločitveno pravico zakonca, izda sklep, s katerim ugotovi priznano izločitveno pravico ter lastninsko pravico izločitvenega upnika na določeni nepremičnini v deležu, ki je enak njegovemu deležu na skupnem premoženju. Fizične osebe podajo predlog za začetek postopka osebnega stečaja z namenom dosega odpusta obveznosti. Naveden institut je namenjen vestnemu in poštnemu dolžniku, ki ne zmore poravnati vseh obveznosti, ki jih ima ob začetku postopka osebnega stečaja ter omogoča vrnitev takih oseb v normalno premoženjsko stanje. Po vložitvi predloga, stečajno sodišče določi preizkusno obdobje, v katerem mora stečajni dolžnik izkazati angažiranost in trud za plačilo upnikov. S pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati terjatve, na katere učinkuje odpust. Stečajni dolžnik lahko tudi zlorabi takšno pravico, zato zakon določa tudi ovire, skladno, s katerimi odpust obveznosti ni mogoč.
Ključne besede: stečajni postopek, osebni stečaj, prodaja nepremičnine, javna dražba, zavezujoče zbiranje ponudb, prodajna pogodba, izločitveni zahtevek, odpust obveznosti, pravno vrednotenje.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 208; Prenosov: 112
Celotno besedilo (745,19 KB)

Opis: Stvarnopravna zavarovanja delimo glede na objekt, ki je predmet jamstva. Tako stvarnopravna zavarovanja plačil v poslovni in sodni praksi razvrščamo na zavarovanja s terjatvami, med katere sodijo (pravi in nepravi) faktoring, finančna zavarovanja, odstop terjatve v zavarovanje ali fiduciarna cesija in zastavna pravica na terjatvah (vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah). Naslednjo pomembno vlogo igrajo zavarovanja s premičninami, ki jih poznamo v obliki fiduciarnega prenosa lastninske pravice ali prenosa lastninske pravice v zavarovanje v obliki zastavne pravice na premičnini, ki je lahko bodisi posestna bodisi neposestna, in sodobne oblike pridržka lastninske pravice. Najpomembnejša vrsta stvarnopravnih zavarovanj so zavarovanja z nepremičninami, to so hipoteka, finančni lizing nepremičnin in (predialno) stvarno breme. Posebna značilnost določenih institutov oziroma vrst zavarovanj je ta, da lahko upnik v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti zunajsodno uveljavlja (izvrši) prednostno poplačilno upravičenje. V našem pravnem sistemu se premičnine običajno dajejo v zavarovanje v obliki zastavne pravice, bodisi posestne, bodisi neposestne, v obeh primerih pa pridobi zastavni upnik tako imenovano izvedeno stvarno pravico. Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Pomembna značilnost zastavnih pravic je njihova akcesornost oziroma odvisnost od zavarovane terjatve. Kot taka zato ni samostojno prenosljiva pravica, niti ni samostojno izvedena stvarna pravica, temveč je venomer odvisna od zavarovane terjatve. Najpomembnejša sekcija stvarnopravnih zavarovanj se nanaša na zavarovanja z nepremičninami. Zastavna pravica na nepremičnini se tako imenuje hipoteka. Za hipoteko, kot vrsto zastavne pravice, veljajo vsa splošna načela, ki veljajo za zastavno pravico. Od navadne hipoteke se maksimalna hipoteka razlikuje po značilnostih zavarovane terjatve. Tukaj glede samih značilnostih SPZ ni preveč dosleden. Notarska prodaja nepremičnine, obremenjene s hipoteko, torej zunajsodna realizacija hipoteke je novost, za katero pa je primarna podlaga v SPZ-ju in se torej ureja po pravilih stvarnopravnega zakonika. ZFZ glede notarske hipoteke ureja zgolj pogoje za njeno zunajsodno uveljavitev z notarsko prodajo. Notarska prodaja je prodaja zastavljene nepremičnine, ki jo v imenu hipotekarnega upnika opravi notar zaradi zagotovitve zunajsodne uresničitve prednostnega poplačilnega upravičenja, vključenega v notarski hipoteki. Na zahtevo hipotekarnega upnika začne notarsko prodajo notar. Nekatere posamezne vrste stvarnopravnih zavarovanj, ki se delijo glede na predmet jamstva, niso zadostile potrebam poslovne prakse, zato so se razvile nove, sodobne oblike, ki so po razdelkih podrobneje razložene v nadaljevanju.
Ključne besede: hipoteka, izvršba, nepremičnine, prednostno poplačilno upravičenje, premičnine, stvarnopravna zavarovanja, zastavna pravica, zavarovana terjatev, zunajsodna uveljavitev, izvršitev
Objavljeno v DKUM: 18.02.2022; Ogledov: 641; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Pravica graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v postopkih legalizacije je urejena enako, bistvena razlika v veljavni ureditvi je le v primeru legalizacije objekta daljšega obstoja, kjer se ne preverja pravice graditi za gradnjo priključkov na javno infrastrukturo. Do sprejetja Gradbenega zakona na področju legalizacije ni bilo nikakršnega razvoja, zato se tudi pravica graditi v okviru postopkov legalizacije ni mogla razvijati. Z razvojem institutov legalizacije se bo razvijala tudi pravica graditi, vendar počasneje, ker nadaljnji razvoj pomeni omejevanje lastninske pravice. Dejstvo je, da so nelegalne gradnje v Sloveniji pogoste, razlog za mnoge je tudi nemožost izkazati pravico graditi, predvsem za gradnjo priključkov na javno infrastrukturo. Zaradi navedenega je potrebno tako pri razvoju legalizacije kot pri razvoju pravice graditi tehtati med statusom legalnih in nelegalnih objektov ter med zasebnim interesom čim manjših posegov in motenj na zemljiščih (lastnini) ter javnim interesom širjenja komunalne infrastrukture ter zaračunavanja dajatev. Pri tem bo potrebno paziti, da se ne bo bolj izplačalo graditi brez gradbenega dovoljenja in da se bo kršitve ustrezno sankcioniralo. Del razvoja obeh institutov ter celotne področne zakonodaje pa mora predstavljati tudi opismenjevanje prebivalstva z vidika namena in pomena gradbene ter prostorske zakonodaje.
Ključne besede: lastninska pravica, služnost, dokazilo o pravici graditi, nelegalna gradnja, objekt daljšega obstoja, soglasje solastnikov, priključki na javno infrastrukturo
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 570; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil. ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge. Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Ključne besede: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2021; Ogledov: 1150; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,54 MB)