| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 304
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Mehanizmi varstva lastninske pravice tretjih v izvršilnem in stečajnem postopku : magistrsko delo
Mima Berdnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Mehanizme varstva lastninske pravice tretjih v izvršilnem postopku predstavljata ugovor tretjega in tožba zaradi nedopustnosti izvršbe, v stečajnem postopku pa prijava izločitvene pravice in tožba na uveljavitev prerekane izločitvene pravice. Omenjena pravna sredstva so bila v zadnjih nekaj letih predmet ustavne presoje. Ustavno sodišče jih je presojalo predvsem z vidika prekluzivnih rokov, ki jih imajo tretji na voljo, da uveljavljajo svojo lastninsko pravico. Na obeh področjih je bila ugotovljena kršitev pravice do zasebne lastnine. V magistrski nalogi so obširneje predstavljeni omenjeni mehanizmi v luči pravice do zasebne lastnine kot temeljne človekove pravice v povezavi s klasičnim stvarnopravnim varstvom lastninske pravice. Za lažje razumevanje problematike so predstavljeni tudi nekateri splošni instituti izvršilnega in stečajnega prava. Zaključiti je mogoče, da mehanizmi varstva lastninske pravice tretjih v izvršilnem in stečajnem postopku zasledujejo enake cilje kot lastninska tožba. Kljub odločbam Ustavnega sodišča, ki posegajo na to področje, je mogoče v trenutni ureditvi prepoznati določene neustavnosti in nedoslednosti. Trditi je mogoče, da nesuspenzivnost ugovora tretjega in tožbe tretjega zaradi nedopustnosti izvršbe, v pozvezavi s strogimi pogoji za odlog na predlog tretjega, pomenita kršitev pravice do zasebne lastnine tretjega. Prav tako je mogoče zaključiti, da 30 dnevni rok za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe pomeni kršitev pravice do zasebne lastnine tudi glede izvršbe na nepremičnine in ne samo premičnine, kot je v nedavno odločilo Ustavno sodišče.
Ključne besede: pravica do zasebne lastnine, varstvo lastninske pravice tretjih, ugovor tretjega, tožba na nedopustnost izvršbe, prijava izločitvene pravice, tožba na uveljavitev prerekane izločitvene pravice.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 71; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
Varovalne stvarne pravice : magistrsko delo
Jan Dolenc, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaznambe, predznambe in maksimalno hipoteko zaradi pripadajočih lastnosti, ki omogočajo varovanje vrstnega reda vpisov v zemljiško knjigo, skupaj označujemo za varovalne stvarne pravice. Od ostalih civilnih pravic jih razlikuje predvsem njihova vsebina vključenega materialnopravnega upravičenja. Značilnosti in posebnosti varovalnih stvarnih pravic se odražajo skozi že uveljavljena načela zemljiškoknjižnega prava, ki predstavljajo temelj za obravnavo predmetnih pravic v okviru te magistrske naloge, in skozi posredno in neposredno povezanostjo s stvarnim pravom, obligacijskim pravom ter drugimi pravnimi področji. Kljub temu da si varovalne stvarne pravice med seboj delijo veliko skupnih lastnosti, ki jih medsebojno povezujejo in preko katerih je mogoče iskati vzporednice, se glede na določene značilnosti tudi medsebojno bistveno razlikujejo. Na medsebojne razlike med posameznimi instituti je mogoče opozoriti v zvezi z dodatnimi predpostavkami, ki so potrebne za njihovo pridobitev, v zvezi z rokom, v katerem jih je treba opravičiti, ter tudi glede na predpostavke za njihovo opravičenje v roku in njihov izbris iz zemljiške knjige. Tako bo na primer pri predlogu za vpis predznambe zadoščala zgolj verjetnost za kasnejšo pridobitev izvedene ali lastninske pravice, pri zaznambi spora, zaznambi izrednega pravnega sredstva in zaznambi izbrisne tožbe pa so predpostavke vezane na spremljajoč oziroma končan sodni postopek, ki predstavlja temeljni razlog za vpis teh varovalnih stvarnih pravic v zemljiško knjigo. V sklopu obravnavanja določene varovalne stvarne pravice je treba pozornost nameniti predvsem razvrščanju znotraj samih predznamb in zaznamb po vnaprej določenih in vzpostavljenih merilih. To nam omogoča ločeno obravnavo, izpostavo relevantnih razlik in iskanje povezav glede na to, proti komur učinkujejo posamezne predznambe in zaznambe, katero vrsto pravice omejujejo, kje se posledično vpisujejo v zemljiški knjigi, ali imajo pogojno izključujoče učinke na pozneje pridobljene izvedene in varovalne stvarne pravice ter katero vrsto vpisa v zemljiški knjigi se z njimi varuje.
Ključne besede: Načela zemljiškoknjižnega prava, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, stvarne pravice, zaznambe, predznambe, maksimalna hipoteka
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 131; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

3.
Stvarnopravni položaji v insolventnih postopkih : magistrsko delo
Nik Hudarin, 2022, magistrsko delo

Opis: Smisel stvarnopravnih zavarovanj je zavarovati interese upnika t. j. poplačilo njegove terjatve. V smislu stvarnopravnih zavarovanj izstopata predvsem dva položaja in sicer zastavna pravica in fiduciarna zavarovanja. Ti stvarnopravni položaji bodo relevantni v primeru začetka stečajnega postopka ali izvršbe nad prezadolženim dolžnikom. Ta materija je izredno pomembna v današnjem času, ko se je zaradi razmer na trgu (kateremu je poleg vsesplošne recesije (finančne in ekonomske krize) usodni udarec zadala epidemija SARS-CoV-2) plačilna nedisciplina dolžnikov vrasla v družbo. Plačilna nedisciplina je (žal) vse pogostejši pojav v poslovni praksi. Razloge in izvore je najti na vseh področjih; od javnih naročil, kjer je merilo za izbiro pogodbenika (gospodarskega subjekta) najnižja cena, bančnih kreditov, ki zaradi slabih in težko dosegljivih pogojev za pridobitev kredita, male družbe teh pogojev pogosto ne dosegajo, vse do sodnih postopkov, kjer trn v peti predstavljajo predvsem razmeroma dragi in dolgotrajni sodni postopki, ki si jih male družbe ne morejo privoščiti. Vse to je povzročilo domino efekt v verigi, kjer se je zaradi zamud pri plačilih ter s tem povezanim neplačevanjem dolžnikov, povzročilo neplačevanje ostalih členov v tej verigi. V največji meri so zaradi plačilne nediscipline prizadeti upniki. Zato je poslovna praksa razvila sodobne oblike stvarnopravnih zavarovanj, ki upniku omogočajo lažje in hitrejše poplačilo njegove terjatve. Tako zaključujem, da bodo upniki, ki so zavarovali svoje terjatve privilegirani pred drugimi upniki, ki svojih terjatev niso zavarovali oziroma imajo svoje terjatve zavarovane, vendar s slabšim vrstnim redom. In ravno to je ratio stvarnopravnih zavarovanj terjatev.
Ključne besede: dolg, fiduciarna zavarovanja, insolventnost, izločitvena pravica, lastninska pravica, ločitvena pravica, stečaj, stvarno pravo, terjatev, zastavna pravica, zavarovana terjatev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (734,87 KB)

4.
Prisilna prodaja nepremičnin stečajnega dolžnika v osebnem stečaju in pravne značilnosti odpusta obveznosti : magistrsko delo
Janja Motaln, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je približati bralcem postopek prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika ter institut odpusta obveznosti v osebnem stečaju. Vso premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja predstavlja stečajno maso in je namenjena poplačilu upnikovih terjatev ter stroškov stečajnega postopka. V stečajno maso spadajo tudi nepremičnine, ki so v lasti stečajnega dolžnika in se prodajo po postopkih določenih v zakonu. Postopek prodaje nepremičnine v okviru stečajnega postopka je razdeljen na pet faz, pri čemer vsaka faza pripomore k doseganju temeljnega cilja stečajnega postopka, to je poplačilo upnikove terjatve. V zgodnji fazi je treba oceniti vrednost nepremičnine in presoditi, kateri način prodaje je tisti, ki bo najugodnejši za poplačilo upnikov. Sama prodaja se začne s sklepom sodišča, s katerim tudi določi način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno ter višino varščine. Najpogostejši način prodaje nepremičnin je na javni dražbi in z javnim zbiranjem ponudb. Po končanem postopku prodaje se sklene prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom, po plačilu dogovorjene kupnine pa se nanj prenese lastninska pravica ter ostale premoženjske pravice. Poseben položaj ima zakonec tistega, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja. Ta lahko zahteva delitev skupnega premoženja tako, da v treh mesecih po začetku stečajnega postopka prijavi izločitveno pravico. Če rok zamudi, nastopi fikcija, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Izločitveno pravico je treba ločiti od ločitvene pravice, ki predstavlja pravico do prednostnega poplačila iz premoženja, ki je zavarovano s to pravico. Izločitveni upnik se ne poplača iz stečajne mase, vendar s prijavo take pravice zgolj obvesti stečajnega upravitelja, da določeno premoženje ne spada stečajnemu dolžniku in posledično ne more biti del stečajne mase. Ko stečajno sodišče prizna izločitveno pravico zakonca, izda sklep, s katerim ugotovi priznano izločitveno pravico ter lastninsko pravico izločitvenega upnika na določeni nepremičnini v deležu, ki je enak njegovemu deležu na skupnem premoženju. Fizične osebe podajo predlog za začetek postopka osebnega stečaja z namenom dosega odpusta obveznosti. Naveden institut je namenjen vestnemu in poštnemu dolžniku, ki ne zmore poravnati vseh obveznosti, ki jih ima ob začetku postopka osebnega stečaja ter omogoča vrnitev takih oseb v normalno premoženjsko stanje. Po vložitvi predloga, stečajno sodišče določi preizkusno obdobje, v katerem mora stečajni dolžnik izkazati angažiranost in trud za plačilo upnikov. S pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati terjatve, na katere učinkuje odpust. Stečajni dolžnik lahko tudi zlorabi takšno pravico, zato zakon določa tudi ovire, skladno, s katerimi odpust obveznosti ni mogoč.
Ključne besede: stečajni postopek, osebni stečaj, prodaja nepremičnine, javna dražba, zavezujoče zbiranje ponudb, prodajna pogodba, izločitveni zahtevek, odpust obveznosti, pravno vrednotenje.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 208; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (745,19 KB)

5.
Obogatitvene obveznosti na področju stvarnega prava : magistrsko delo
Nataša Brunčič, 2022, magistrsko delo

Opis: Neupravičena pridobitev kot samostojen vir obveznosti je neposlovno obligacijsko razmerje, katerega udeleženca sta neupravičeno obogatena oseba in neupravičeno prikrajšana oseba. Zakon določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Podobno kot nemško pravo, tudi slovensko pravo obveznosti iz naslova neupravičene pridobitve ureja enotno, tj. z generalno klavzulo, v pravni teoriji in sodni praksi pa je dodelana in uveljavljena delitev obogatitvenih obveznosti na kondikcije in verzije. Predpostavke, skupne vsem obogatitvenim obveznostim, so: prikrajšanje, obogatitev, vzročna zveza in neobstoj pravnega temelja. Pravni učinki prisilnih stvarnopravnih pravil o prirasti v povezavi z načelom povezanosti zemljišča in objekta povzročijo nastanek pravnega razmerja neupravičene pridobitve, ki je urejeno v Stvarnopravnem zakoniku, glede nekaterih vidikov pa se uporabijo splošna pravila iz Obligacijskega zakonika. Stvarnopravni zakonik ureja tri položaje neupravičene pridobitve, in sicer: povečanje vrednosti nepremičnine, prenehanje stavbne pravice in spojitev ter izdelavo nove premičnine. Obogatitveni zahtevek neupravičeno prikrajšane osebe napram neupravičeno obogateni osebi je verzijski zahtevek. Za razliko od prejšnje pravne ureditve, v skladu z veljavno zakonodajo, oseba, ki s soglasjem nepremičnine poveča njeno vrednost, ne more pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bila obogatena, pri čemer se glede obsega verzijskega zahtevka uveljavi obogatitveno načelo in metoda tržne vrednosti nepremičnine, verzijski zahtevek pa začne teči od trenutka izgube posesti. Vlagatelj in lastnik nepremičnine se lahko dogovorita, da na nepremičnini, ki je predmet vlaganj, nastane solastnina. Vlaganja so lahko izvedena s soglasjem lastnika ali ob odsotnosti soglasja, pri čemer na nastanek stvarnopravnih posledic sam obstoj soglasja ne vpliva. Položaj vlagatelja v primeru odsotnosti soglasja glede vlaganj del pravne teorije približa položaju nedobrovernega posestnika, kar je predvsem pomembno z vidika obsega verzijskega zahtevka. Do položaja neupravičene pridobitve pride tudi v določenih primerih prenehanja stavbne pravice, in sicer v primerih, ko se imetnik stavbne pravice in lastnik zemljišča za primer prenehanja ne dogovorita, da imetniku stavbne pravice pripada nadomestilo (v višini povečanja vrednosti nepremičnine) oz. drug zakon tega ne določa. Stavbna pravica namreč zaradi uveljavitve načela povezanosti zemljišča in objekta ob njenem prenehanju ponovno priraste k zemljišču. Zaradi stvarnopravnih učinkov pravnih pravil, ki urejajo spojitev, pomešanje ter izdelavo nove premičnine, pride do pravnega položaja neupravičene pridobitve tudi na premičninskem področju, in sicer v primeru, ko prikrajšani izgubi lastninsko pravico na stvari (ki je ni mogoče šteti za glavno stvar), ki je s spojitvijo, pomešanjem ali izdelavo nove stvari, postala last nekoga drugega, pri čemer se glede obogatitvenega zahtevka smiselno uporabijo splošna pravila iz Obligacijskega zakonika.
Ključne besede: neupravičena obogatitev, obogatitveni zahtevek, verzija, verzijski zahtevek, obogatitveno načelo, vlaganje v tujo nepremičnino, načelo superficies solo cedit, prirast, prenehanje stavbne pravice
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 159; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (16,64 MB)

6.
Realizacija (izvršitev) stvarnopravnih zavarovanj : magistrsko delo
Lucija Pezdiček, 2022, magistrsko delo

Opis: Stvarnopravna zavarovanja delimo glede na objekt, ki je predmet jamstva. Tako stvarnopravna zavarovanja plačil v poslovni in sodni praksi razvrščamo na zavarovanja s terjatvami, med katere sodijo (pravi in nepravi) faktoring, finančna zavarovanja, odstop terjatve v zavarovanje ali fiduciarna cesija in zastavna pravica na terjatvah (vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah). Naslednjo pomembno vlogo igrajo zavarovanja s premičninami, ki jih poznamo v obliki fiduciarnega prenosa lastninske pravice ali prenosa lastninske pravice v zavarovanje v obliki zastavne pravice na premičnini, ki je lahko bodisi posestna bodisi neposestna, in sodobne oblike pridržka lastninske pravice. Najpomembnejša vrsta stvarnopravnih zavarovanj so zavarovanja z nepremičninami, to so hipoteka, finančni lizing nepremičnin in (predialno) stvarno breme. Posebna značilnost določenih institutov oziroma vrst zavarovanj je ta, da lahko upnik v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti zunajsodno uveljavlja (izvrši) prednostno poplačilno upravičenje. V našem pravnem sistemu se premičnine običajno dajejo v zavarovanje v obliki zastavne pravice, bodisi posestne, bodisi neposestne, v obeh primerih pa pridobi zastavni upnik tako imenovano izvedeno stvarno pravico. Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Pomembna značilnost zastavnih pravic je njihova akcesornost oziroma odvisnost od zavarovane terjatve. Kot taka zato ni samostojno prenosljiva pravica, niti ni samostojno izvedena stvarna pravica, temveč je venomer odvisna od zavarovane terjatve. Najpomembnejša sekcija stvarnopravnih zavarovanj se nanaša na zavarovanja z nepremičninami. Zastavna pravica na nepremičnini se tako imenuje hipoteka. Za hipoteko, kot vrsto zastavne pravice, veljajo vsa splošna načela, ki veljajo za zastavno pravico. Od navadne hipoteke se maksimalna hipoteka razlikuje po značilnostih zavarovane terjatve. Tukaj glede samih značilnostih SPZ ni preveč dosleden. Notarska prodaja nepremičnine, obremenjene s hipoteko, torej zunajsodna realizacija hipoteke je novost, za katero pa je primarna podlaga v SPZ-ju in se torej ureja po pravilih stvarnopravnega zakonika. ZFZ glede notarske hipoteke ureja zgolj pogoje za njeno zunajsodno uveljavitev z notarsko prodajo. Notarska prodaja je prodaja zastavljene nepremičnine, ki jo v imenu hipotekarnega upnika opravi notar zaradi zagotovitve zunajsodne uresničitve prednostnega poplačilnega upravičenja, vključenega v notarski hipoteki. Na zahtevo hipotekarnega upnika začne notarsko prodajo notar. Nekatere posamezne vrste stvarnopravnih zavarovanj, ki se delijo glede na predmet jamstva, niso zadostile potrebam poslovne prakse, zato so se razvile nove, sodobne oblike, ki so po razdelkih podrobneje razložene v nadaljevanju.
Ključne besede: hipoteka, izvršba, nepremičnine, prednostno poplačilno upravičenje, premičnine, stvarnopravna zavarovanja, zastavna pravica, zavarovana terjatev, zunajsodna uveljavitev, izvršitev
Objavljeno v DKUM: 18.02.2022; Ogledov: 641; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
Mednarodni leasing : magistrsko delo
Filip Breznik, 2021, magistrsko delo

Opis: Pogodba o leasingu je inominatna pogodba, ki v slovenskem pravnem redu ni zakonsko normirana oziroma urejena kot posebni pogodbeni tip, enako kot v večini pravnih redov. Obstajajo različna stališča o tem, ali bi bilo možno pogodbo o leasingu podrediti pod katero od zakonsko urejenih pogodb. Eden izmed prevladujočih razlogov, ki govori proti možnosti podrejanja pogodbe o leasingu pod zakonsko urejene nominatne pogodbene tipe je ta, da se, kot že rečeno, pogodba o leasingu pojavlja v raznovrstnih različicah (modalitetah), ki jo oblikujejo zahteve poslovne prakse. Te različice (modalitete) pogodbe o leasingu pa se ne razlikujejo le v podrobnostih, temveč gre tudi za pogodbe z različno pravno naravo. Za pravilno opredelitev pravne narave leasinga je treba ločiti pravne in ekonomske elemente posla. Ekonomske značilnosti pogodbe, posebej način financiranja, govore le o kavzi pogodbe, ne pa o njeni pravni naravi. Pravno gledano gre za inominatno pogodbo civilnega prava, za katero uporabljamo pravila, ki veljajo za klasične nominatne pogodbe civilnega in gospodarskega pogodbenega prava. V pogodbah o finančnem leasingu, ki se pojavljajo v vrstah različic, se prepletajo elementi najemne in prodajne pogodbe. Pri presoji pravne narave konkretne pogodbe je zato ob upoštevanju tipološke pogodbene svobode treba izhajati iz dogovora strank v konkretnem pogodbenem razmerju. Mednarodni leasing se je skozi leta v praksi dodobra uveljavil kot pomembna oblika mednarodnega financiranja storitev in dobrin. Kljub temu pa je mogoče zaznati vsesplošno pomanjkanje informacij, literature, strokovnih monografij in ostalih relevantnih podatkov na temo mednarodnega leasinga, kar lahko zavira še uspešnejšo uveljavljanje navedene oblike financiranja v praksi, oziroma usmerja gospodarske subjekte proti ostalim oblikam financiranja. Pri mednarodnem leasingu gre za postopek mednarodne transakcije, kjer se pravica do uporabe predmeta leasinga prenese neposredno ali posredno od lastnika/leasingodajalca (neposredni ali posredni leasing) iz enega pravnega reda, do uporabnika/leasingojemalca iz drugega pravnega reda, brez spremembe lastninske pravice na predmetu pogodbe, za pogodbeno določeno časovno obdobje, v katerem pride do polne amortizacije opreme, dane v leasing. Temeljna obveznost leasingojemalca v tem obdobju je plačevanje leasinških obrokov napram lastniku/leasingodajalcu. Magistrsko delo sistematično obravnava in primerja instituta domačega in mednarodnega leasinga. Zaradi boljšega razumevanja slednjega, je bralcu podrobno predstavljena temeljna zasnova in razvoj instituta leasinga, prikaz njegovih pojavnih oblik in razvrstitev le teh. Osrednji del magistrskega dela predstavlja analiza instituta mednarodnega leasinga, ki je v teoriji in praksi zelo skromno raziskan. Bralcu skuša na zgoščen način predstaviti ključne teoretične koncepte samega instituta, njegovo zgodovino uporabe, in tudi različne pojavne oblike, ki so se razvile v mednarodni poslovni praksi.
Ključne besede: mednarodni leasing, leasing, pogodba o leasingu, mednarodno finančno pravo.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 597; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (676,59 KB)

8.
Pravica graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (legalizacije) : magistrsko delo
Nik Fanedl, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravica graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v postopkih legalizacije je urejena enako, bistvena razlika v veljavni ureditvi je le v primeru legalizacije objekta daljšega obstoja, kjer se ne preverja pravice graditi za gradnjo priključkov na javno infrastrukturo. Do sprejetja Gradbenega zakona na področju legalizacije ni bilo nikakršnega razvoja, zato se tudi pravica graditi v okviru postopkov legalizacije ni mogla razvijati. Z razvojem institutov legalizacije se bo razvijala tudi pravica graditi, vendar počasneje, ker nadaljnji razvoj pomeni omejevanje lastninske pravice. Dejstvo je, da so nelegalne gradnje v Sloveniji pogoste, razlog za mnoge je tudi nemožost izkazati pravico graditi, predvsem za gradnjo priključkov na javno infrastrukturo. Zaradi navedenega je potrebno tako pri razvoju legalizacije kot pri razvoju pravice graditi tehtati med statusom legalnih in nelegalnih objektov ter med zasebnim interesom čim manjših posegov in motenj na zemljiščih (lastnini) ter javnim interesom širjenja komunalne infrastrukture ter zaračunavanja dajatev. Pri tem bo potrebno paziti, da se ne bo bolj izplačalo graditi brez gradbenega dovoljenja in da se bo kršitve ustrezno sankcioniralo. Del razvoja obeh institutov ter celotne področne zakonodaje pa mora predstavljati tudi opismenjevanje prebivalstva z vidika namena in pomena gradbene ter prostorske zakonodaje.
Ključne besede: lastninska pravica, služnost, dokazilo o pravici graditi, nelegalna gradnja, objekt daljšega obstoja, soglasje solastnikov, priključki na javno infrastrukturo
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 570; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Stvarnopravni in zemljiškoknjižni učinki zaznabe izvršbe ter pridobitev lastninske pravice pri prisilni prodaji v izvršbi s pregledom sodne prakse : magistrsko delo
Helena Vravnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Zaznamba izvršbe je pravno dejstvo, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in je prvo izvršilno dejanje izvršbe na nepremičnine. O vpisu odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. Za zaznambo izvršbe ni potrebno, da bi moral postati sklep pred njenim vpisom pravnomočen, pač pa se lahko vpiše tudi na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi. Na podlagi sklepa o izvršbi upnik pridobi hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, v kolikor ni za isto terjatev že prej pridobil hipoteko. Z vpisom prisilne hipoteke v zemljiško knjigo pridobi upnik poplačilno pravico, na podlagi katere se bo v primeru prisilne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku poplačal iz kupnine prodane nepremičnine. Zaznamba izvršbe povzroči tudi, da za zavarovanje druge terjatve istega ali drugega upnika ne more biti opravljen poseben postopek izvršbe, pač pa lahko upnik, v korist katerega je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. Po končanem postopku izvršbe na nepremičnino, zaznamovanem v zemljiški knjigi, lahko upnik ponovno vloži predlog za izvršbo za isto terjatev. Sodišče pri tem ponovno zaznamuje izvršbo z novo zaznambo izvršbe. Nakup nepremičnine v postopku izvršbe zainteresiranim kupcem omogoča nakup nepremičnine po ceni, ki je nižja od dejanske tržne vrednosti nepremičnine. Prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku se lahko opravi ali z javno dražbo ali z zavezujočim zbiranjem ponudb ali pa z neposredno prodajo. Pri tem je novela ZIZ-J prinesla pomembno spremembo pri poteku javnih dražb, saj je uvedla spletno javno dražbo, ki omogoča hitrejši in bolj ekonomičen potek javne dražbe. Lastninska pravica se v postopku prisilne prodaje pridobi z odločbo državnega organa, kar pomeni, da je pridobljena na originarni oziroma izvirni način. Odločba državnega organa ima konstitutiven učinek, zato pridobitev lastninske pravice nastane že s samo odločbo in ne šele na podlagi le-te. Kupec nepremičnine pri prisilni prodaji v izvršilnem postopku postane lastnik tudi v primeru, če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine oziroma so obstajali drugi razlogi za nedopustnost izvršbe. Po nakupu pa kupec ne more uveljavljati jamčevalnih zahtevkov zaradi napak, ki jih ima nepremičnina. Lastninska pravica se v zemljiško knjigo vknjiži na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pri tem pa so iz zemljiške knjige izbrisana vsa bremena, ki so bila vpisana pri nepremičnini, kar sodišče določi v sklepu o domiku, ki je izdan pred sklepom o izročitvi nepremičnine.
Ključne besede: zaznamba izvršbe, učinki zaznambe izvršbe, prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku, pridobitev lastninske pravice z nakupom v prisilni prodaji, originarna pridobitev lastninske pravice
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 623; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (742,53 KB)

10.
Fikcija prijave izločitvene pravice : magistrsko delo
Urška Cmok, 2021, magistrsko delo

Opis: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil. ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge. Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Ključne besede: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2021; Ogledov: 1150; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici