21. Vpliv uporabe giberelinov na mehansko in kemijsko sestavo grozdja pri sortah 'Rumeni muškat' in 'Renski rizling'Denis Kunčić, 2012, diplomsko delo Opis: V letu 2008 smo v vinogradu družine Kunčić (Razkrižje) proučevali vpliv uporabe giberelinov in defoliacije na mehansko in kemijsko sestavo grozdja pri sortah 'Rumeni muškat' in 'Renski rizling'. Poskus smo zastavili po metodi latinskega kvadrata 4 x 4. Tako so bila 4 obravnavanja; -giberelini v koncentraciji 20 mg/l (G2), giberelini v koncentraciji 10 mg/l (G1), defoliacija (D) in kontrola (K) v 4 ponovitvah. Škropljenje z giberelini v koncentraciji 20 mg/l smo opravili 8. junija, z giberelini v koncentraciji 10 mg/l pa 8. junija in 12. junija. Defoliacija je bila izvedena v času polnega cvetenja. Poskus je zajemal 80 trsov pri vsaki sorti. Grozdi so bili najmanj zbiti pri defoliaciji, najbolj pa pri kontroli. Med G1 in G2 ni bilo razlik. Vsebnost sladkorja je bila v treh primerih najmanjša pri kontroli. Skupne titracijske kisline so bile v treh primerih najmanjše pri defoliaciji. Masa jagode je bila pri G1 in G2 večja kot pri kontroli, pri defoliaciji pa je bila najmanjša. Masa pecljevine je bila v treh primerih največja pri kontroli. Delež pecljevine je bil največji pri kontroli, z izjemo G1 pri sorti 'Renski rizling'. Razmerje med dolžino pecljevine in maso jagod je bilo pri defoliaciji večje kot pri kontroli, v treh primerih pa je bilo to razmerje večje tudi pri G1 in G2. Razmerje med dolžino in maso pecljevine je bilo najmanjše pri kontroli. Pri ostalih parametrih ni bilo statistično značilnih razlik.
Ključne besede: vinska trta, giberelini, mehanska in kemijska sestava grozdja
Objavljeno v DKUM: 20.04.2012; Ogledov: 2368; Prenosov: 165
 Celotno besedilo (1,29 MB) |
22. PREIZKUŠANJE NEKATERIH NOVIH SORT VINSKE TRTE ODPORNIH NA GLIVIČNE BOLEZNISuzana Fras, 2010, diplomsko delo Opis: V letu 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo v vinogradu, ki je bil posajen spomladi leta 2006, preizkušali nove sorte (medvrstne križance) vinske trte, ki so odporne na nekatere glivične bolezni. Poskus je obsegal 7 sort: 'Muškat bleu', 'Monarch', 'Prior', 'Rondo', 'Cabernet Carol', 'Regent' in 'Phoenix'. Spremljali smo fenofaze, pojav pomembnejših glivičnih bolezni in po trgatvi opravili mikrovinifikacijo. Pri statistični obdelavi podatkov smo ugotovili, da sta bili v fazah razvoja najzgodnejši sorti 'Muscat bleu' in 'Modri pinot' (kontrolna sorta), najpoznejša pa sorta 'Prior'. Največja gostota mošta je bila pri sorti 'Regent' (96 °Oe), najmanjša pa pri sorti 'Prior' (62 °Oe). Grozdje sorte ''Muscat bleu' je bilo zelo osipano. Zelo močna okužba s peronosporo na zalistnikih je bila pri sorti ''Phoenix', sorta 'Muscat bleu' pa je bila brez okužb. Pri nobeni sorti ni bilo znamenj okužb z oidijem. Na dan trgatve je bilo največ gnilobe pri sorti 'Phoenix' in 'Rondo'. Pri ostalih sortah ni bilo prisotne gnilobe
Ključne besede: vinska trta / odpornost / glivične bolezni / fenofaze
OP: VI, 34 s., 22 graf., 24 ref.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2010; Ogledov: 8349; Prenosov: 640
Celotno besedilo (301,55 KB) |
23. Vpliv nadmorske višine na razvojne faze ter kemijski sestav grozdja in vina sorte 'Sauvignon'Maja Ogrizek, 2010, diplomsko delo Opis: V letu 2009 smo v Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pri sorti 'Sauvignon' preučevali vpliv nadmorske višine na razvojne faze ter kemijski sestav grozdja in vina. Merili smo temperaturo zraka, grozda in lista na vzhodni in zahodni strani vrste, na dveh različnih nadmorskih višinah. Na vsakem merilnem mestu je bilo opravljenih 10 meritev vsake pol ure. Največja razlika v temperaturi zraka v vinogradu (3,7 °C) je bila 13. 8. 2009 ob 10.30 uri, zgoraj 29 °C, spodaj 32,7 °C. Največja razlika v temperaturi grozdov (15,7 °C) je bila med grozdoma na zahodni strani vrste 13. 8. 2009 ob 10.30 uri, zgoraj 20,9 °C, spodaj 36,6 °C (p = 0,05). Začetek brstenja je bil pri obeh nadmorskih višinah 9. aprila. V spodnjem delu vinograda je bila večja vsebnost sladkorja in manjša vsebnost skupnih titracijskih kislin ter večja pH vrednost. Po trgatvi (29. 9. 2009) je imel grozdni sok iz spodnjega dela vinograda za 3 °Oe več sladkorja in 0,8 g/l manj skupnih titracijskih kislin. Vino iz spodnjega dela vinograda je vsebovalo 0,6 vol. % več alkohola (13,3 vol. %), 0,7 g/l manj skupnih titracijskih kislin (6,8 g/l) in 1,6 g/l več reducirajočih sladkorjev (3 g/l).
Ključne besede: vinska trta, nadmorska višina, temperatura, sladkor, kisline
Objavljeno v DKUM: 13.10.2010; Ogledov: 2572; Prenosov: 175
Celotno besedilo (805,86 KB) |
24. VPLIV DEFOLIACIJE IN DOZOREVANJE GROZDJA NA KAKOVOST VINA SORTE 'MODRI PINOT'Klavdija Rauter, 2010, diplomsko delo Opis: V letu 2007 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv defoliacije in dozorelosti grozdja na kakovost vina sorte 'Modri pinot'. Poskus je bila postavljen v vinogradu po metodi naključnih skupin s štirimi obravnavanji in tremi ponovitvami. Med dozorevanjem grozdja nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obravnavanji, pri trgatvi pa so bile razlike statistično značilne. Na kemijsko sestavo grozdja je imel večji vpliv čas trgatve (dozorelost grozdja) kot defoliacija. Sok grozdja kontrolnih trt je imel v prvem roku trgatve (T1K) najmanjšo gostoto mošta (86,4 °Oe) in pH vrednost (pH = 3,16) ter največjo vsebnost skupnih kislin (11,71 g/L). Pri obravnavanju T2D je bilo obratno; gostoto mošta (96,4 °Oe) in pH vrednost (pH = 3,38) sta bili največji, vsebnost skupnih kislin (9,5 g/L) pa je bila najmanjša. Vini iz obravnavanj druge trgatve sta, kljub slabši barvi, prejeli boljšo skupno oceno kot vini iz obravnavanj prve trgatve. Pri senzoričnem ocenjevanju je vino iz obravnavanja T2K dobilo najvišjo oceno. To vino je vsebovalo 13,20 vol. % alkohola (več je vsebovalo le obravnavanje T2D), 96 mg/L antocianov (več je vsebovalo le obravnavanje T1D) ter najmanjšo vsebnost skupnih fenolov (798 mg/L) in taninov (0,28 g/L).
Ključne besede: 'Modri pinot', defoliacija, dozorelost grozdja, kakovost vina
Objavljeno v DKUM: 13.10.2010; Ogledov: 3060; Prenosov: 229
Celotno besedilo (688,87 KB) |
25. VPLIV RAZLIČNO OBARVANIH TULCEV IN ČRNE FOLIJE NA TEMPERATURO ORGANOV VINSKE TRTE TER KOLIČINO IN KAKOVOST GROZDJA SORTE 'SAUVIGNON'Nataša Breznik, 2010, diplomsko delo Opis: V letih 2005 in 2006 smo na UC za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv različno obarvanih tulcev in črne PVC folije na temperaturo posameznih organov ter količino in kakovost grozdja vinske trte Vitis vinifera L. 'Sauvignon'. V letu 2005 je bilo največje povprečno število jagod na grozd in največja masa pecljevine pri trsih, ki so imeli deblo obdano z belo-črnim tulcem, prostor v vrsti pa je pokrivala črna PVC folija. Najmanjšo maso jagod na grozd so imeli trsi, pri katerih je bil prostor v vrsti pokrit s črno PCV folijo, debla trsov pa so bila obdana s črnimi tulci. Najmanjšo pH vrednost smo izmerili pri kontrolnih trsih, največjo pa pri trsih, kjer je deblo obdajal belo-črni tulec, prostor v vrsti pa je pokrivala črna folija. Popoldan so bile na socvetju največje razlike med obravnavanjem s folijo v vrstnem prostoru in črnim tulcem na deblu (29,8 °C) in obravnavanjem s črnim tulcem na deblu, brez folije v vrstnem prostoru (22,9 °C). Povprečna masa vseh grozdov na trs v letu 2006 je bila za 651 g večja pri obravnavanju z belimi tulci na deblu in s folijo v vrstnem prostoru, v primerjavi s kontrolnimi trsi, brez folije v vrstnem prostoru.
Ključne besede: : vinska trta / tulci / črna PVC folija / temperatura / 'Sauvignon'
Objavljeno v DKUM: 13.10.2010; Ogledov: 2914; Prenosov: 149
Celotno besedilo (822,54 KB) |
26. Vpliv oskrbe vinogradov na pojavnost trsnih rumenicGorazd-Rudolf Kovačič, 2010, magistrsko delo Opis: V vinogradu sorte 'Chardonnay', okuženem z Bois noir fitoplazmo, podjetja Radgonske gorice d.d., smo v obdobju od leta 2006 do leta 2009 proučevali vpliv tehnoloških ukrepov na pogostost pojavljanja trt z znamenji trsnih rumenic. V poskusu smo primerjali dva sistema oskrbe vinograda (sistem A — običajna integrirana pridelava, sistem B — integrirana pridelava, z dodatno uporabo insekticidov in herbicidov). Preučevali smo tudi učinkovitost herbicidov za zatiranje plevelov gostiteljev BN fitoplazme in prenašalca škržatka (Hyalesthes obsoletus Sign.). Poskusi so pokazali, da povečana intenzivnost zatiranja plevelov in uporabe insekticidov, vpliva na dinamiko pojavljanja trt z znamenji okužb s fitoplazmami povzročiteljicami rumenic vinske trte. Pri oskrbi po sistemu A je delež trt z znamenji po letih znašal 4,93 % (2006), 2,99 % (2007), 3,83 % (2008) in 3,06 % (2009). Delež trt, z izraženimi znamenji v delih vinograda z oskrbo po sistemu B pa je znašal 5,48 % (2006), 4,71 % (2007), 3,13 % (2008) in 2,27 % (2009). Z bolj intenzivnim zatiranjem plevelov in uporabo insekticidov na osnovi indoksakarba in klorpirifosa smo dosegli, da se delež trt, ki so kazale znamenja okužb z rumenicami, v poskusnem vinogradu dolgoročno ni povečeval. To posredno kaže tudi na možnost, da se ni povečeval delež okuženih trt. Uspešnost zatiranja plevelov, ki so gostitelji škržatka (Hyalesthes obsoletus Sign.), je možno povečati le z uvajanjem novih vrst herbicidov.
Ključne besede: Ključne besede: vinska trta, fitoplazme, herbicidi, insekticidi, oskrba
Objavljeno v DKUM: 11.05.2010; Ogledov: 3393; Prenosov: 268
Celotno besedilo (586,62 KB) |
27. EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU "ZERO RESIDUE LEVEL IPS-0,0 RL"Štefan Tkalec, 2010, diplomsko delo Opis: V letu 2008 so bili narejeni štirje poskusi na lokacijah: UKC FKBV Maribor pri sorti Jonagold, Sadjarstvu Mirosan pri sorti Elstar, Sadjarstvu Blanca pri sorti Idared ter v Sadjarskem centru Gačnik pri sorti Zlati delišes, kjer so izvedli sistem običajne integrirane pridelave sadja (OIPS) in "zero residue level IPS-0,0 RL". Glavna razlika med obema sistemoma pridelave je bila samo v sestavi škropilnega programa za zatiranje bolezni in škodljivcev. Namen diplomskega dela je analiza ekonomske upravičenosti pridelave sadja po sistemu "0,0 RL" v primerjavi z običajno integrirano pridelavo. Analiza je bila izdelana z metodo modelnih kalkulacij, za katere smo uporabili konkretne podatke iz poskusa. Rezultati ekonomske analize kažejo, da je pridelava sadja po sistemu "0,0 RL" ekonomsko upravičena.
Ključne besede: sorte jabolk/pridelovalni sistem/OIPS in "0, 0 RL"/ekonomika
Objavljeno v DKUM: 30.03.2010; Ogledov: 3343; Prenosov: 200
Celotno besedilo (864,41 KB) |
28. OCENJEVANJE TRAVNIŠKIH NASADOV Z METODAMA TB IN DEX NA PODROČJU VZHODNEGA POMURJADavid Antolin, 2010, diplomsko delo Opis: Travniški nasadi predstavljajo neprecenljivo vrednost, ki se je skozi desetletja ohranjalo skoraj samo od sebe. V tem diplomskem delu je bilo po različnih kriterijih ocenjenih 82 travniških nasadov na področju Prekmurja. Pridobljeni podatki so prikazali trenutno stanje nasadov v naravi, ki je srednje slabo. Za boljše razumevanje in bolj realno in uravnoteženo razlago ocenitve smo izdelali s sistemom DEXi večparametrski model, ki nam je služil za dodatno oceno sadovnjakov. Na podlagi rezultatov smo potrdili, da je stanje res slabo. Sistema, ki smo ju uporabljali za obdelavo podatkov in ki se med seboj dopolnjujeta, sta se izkazala kot uporabna za širše območje. Uporabljena bi lahko bila za ocenjevanje pri določanju zneska subvencij za ekstenzivne oziroma travniške nasade. S tem bi posredno vplivali, da bi se travniški nasadi bolje upravljali in ohranili tudi za prihodnost.
Ključne besede: travniški nasad, ocenjevanje, DEXi, večparametrski model
Objavljeno v DKUM: 26.02.2010; Ogledov: 3056; Prenosov: 203
Celotno besedilo (2,80 MB) |
29. UGOTAVLJANJE TEMPERATURE LISTOV, MLADIK IN KABRNKOV VINSKE TRTE V FAZI CVETENJAKarmen Sever, 2009, diplomsko delo Opis: V letu 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pri sortah 'Modri Pinot', 'Sauvignon' in 'Phoenix' proučevali vpliv temperature zraka na temperaturo kabrnkov, mladik in listov v času cvetenja. Temperaturo smo merili z laserskim termometrom na dobro razviti mladiki, na prvem in drugem kabrnku, ter na zgornji in spodnji strani listov nasproti kabrnkov, na popoldanski strani vrste. Na vsakem merilnem mestu na trti je bilo opravljenih 50 meritev v eni uri. Cvetenje se je najprej začelo pri sorti 'Modri pinot' (4.6.), potem pri sorti 'Phoenix' (11.6) in najpozneje pri 'Sauvignon' (14.6.). Največja razlika med temperaturo zraka in lista (spodnjo stran lista) je bila 13.2 °C, pri 'Modrem pinotu' 11. junija, med 9. in 10. uro dopoldan (temperatura zraka 32.4 °C). Povprečna temperatura lista pa je bila nižja za 10,5 °C od temperature zraka. Z zviševanjem temperature zraka so bile razlike v temperaturi med posameznimi organi vinske trte minimalne. Razlika med temperaturno zraka in organi trte pa se je povečevala.
Ključne besede: vinska trta, cvetenje, temperatura, kabrnek
Objavljeno v DKUM: 19.10.2009; Ogledov: 3265; Prenosov: 150
Celotno besedilo (434,50 KB) |
