| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 55
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Kemijsko recikliranje tekstilnega kompozitnega materiala s prevladujočim deležem poliamida 6 : magistrsko delo
Patricija Bizjak, 2021, master's thesis

Abstract: Problema velike količine odpadnih polimernih materialov s katerim se srečuje današnja družba, se bo potrebno lotiti celostno in pri tem nekoliko pogledati izven okvirjev. To magistrsko delo smo zato namenili raziskovanju učinkovitosti metod kemijskega recikliranja tekstilnega kompozitnega materiala s prevladujočim deležem poliamida 6. Osredotočili smo se na alkalno in nevtralno hidrolizo ter metodo segrevanja v mravljični kislini, pri temperaturi vrelišča. Preučevali smo vpliv reakcijskih pogojev na produkt nevtralne hidrolize ter iskali učinkovite načine izolacije končnih produktov. Glede na lastnosti reakcijskih zmesi, smo se pri izolaciji produktov odločali med odparevanjem pod znižanim tlakom, raztapljanjem v destilirani vodi ter med kombinacijo raztapljanja v mravljični kislini in obarjanja. Kljub temu, da nismo dosegli popolne depolimerizacije, izolirani razgradni produkti vseeno obetajo. Alkalna hidroliza se je izkazala za najmanj primerno metodo. Boljše rezultate smo dobili z nevtralno hidrolizo. Pri slednji smo ugotovili, da s povišanjem masnega razmerja med reaktanti, iz 1:10 na 1:50, dosežemo višjo stopnjo depolimerizacije poliamida 6. Pomembna je tudi izbira ustreznega reakcijskega časa. Pri masnem razmerju 1:10 in temperaturi 250 °C, je to 30 oziroma 60 minut. Kot najučinkovitejša metoda depolimerizacije in izolacije produktov se je izkazalo segrevanje/raztapljanje v mravljični kislini.
Keywords: poliamid 6, kompozit, kemijsko recikliranje, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, depolimerizacija v mravljični kislini
Published in DKUM: 07.12.2021; Views: 174; Downloads: 26
.pdf Full text (2,84 MB)

2.
Kemijsko recikliranje kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni : magistrsko delo
Vesna Žlender, 2021, master's thesis

Abstract: Vse večja uporaba kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni je povečala ozaveščenost o metodah s katerimi bi lahko reciklirali odslužene kompozite, material pa ponovno uporabili. Tone kompozitnih odpadkov iz različnih aplikacij, ki vsebujejo dragocena steklena vlakna, se vsako leto kopičijo. Te sestavljene odpadke je treba stroškovno učinkovito reciklirati, ne da bi povzročili negativen vpliv na okolje. Magistrsko delo predstavlja pregled obstoječih metod recikliranja kompozitnih odpadkov z vgrajenimi steklenimi vlakni, s poudarkom na ohranitvi vlaken in njihovih lastnosti. Največ pozornosti smo namenili metodam kemijskega recikliranja in sicer depolimerizacijskim metodam. Z njimi smo želeli ločiti vlakna od polimernega nosilca, prav tako pa smo želeli ohraniti mehanske lastnosti vlaken. Odločili smo se za postopke nevtralne in alkalne hidrolize ter za aminolizo. Posvetili smo se tudi vplivu reakcijskih pogojev na produkt nevtralne in alkalne hidrolize, predvsem vpliva reakcijskega časa. Iskali smo tudi najboljše načine, kako izolirati končne produkte. Kljub temu, da pri nevtralni in alkalni hidrolizi nismo pridobili nepoškodovanih steklenih vlaken, smo s pomočjo bazno-kislinske ekstrakcije pridobili monomerno enoto polimernega nosilca to je tereftalno kislino. Med tem, ko smo pri postopku aminolize poleg depolimerizacijskega produkta polimernega nosilca BHET (bis(2-hidroksietil)tereftalat) pridobili tudi nepoškodovana steklena vlakna.
Keywords: steklena vlakna, kompozitni materiali, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, aminoliza, tereftalna kislina, BHET - Bis (2-hidroksietil) tereftalat
Published in DKUM: 08.11.2021; Views: 195; Downloads: 36
.pdf Full text (3,28 MB)

3.
Recikliranje odpadnih kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni : magistrsko delo
Andreja Turk, 2021, master's thesis

Abstract: Z razvojem tehnologije se veča potreba po kompozitnih materialih, saj jih odlikuje njihova visoka trdnost, togost in majhna teža. Kompozitne materiale pa ni enostavno reciklirati, zato je pomembno, da se nenehno išče rešitve kako preprečiti odlaganje odsluženih kompozitnih materialov na odlagališčih. Namen magistrskega dela je recikliranje treh različnih odpadnih kompozitov ojačanih s steklenimi vlakni, s postopkom pirolize z in brez dodatka katalizatorja. Delo je zajemalo izvajanje postopka termične in katalitične pirolize, čiščenje izpadlih vlaken, čiščenje trdnega ostanka z oksidacijo, gravimetrično analizo nastalih produktov in karakterizacijo trdnih in tekočih produktov z IR spektroskopijo. Ugotovili smo, da je dodatek katalizatorja vzorcu 2 zvišal temperaturo in skrajšal čas reakcije. Za namen pridobivanja tekočega produkta je najbolj primeren vzorec 1, saj smo za le-tega z istimi pogoji pridobili največ tekočega produkta. Za namen pridobivanja trdnega ostanka pa je najbolj primeren vzorec 2, saj smo z njim pridobili najboljše rezultate. Dodatek katalizatorja ni povečal nastanka tekočega produkta, saj so deleži kataliziranih TP najmanjši.
Keywords: termična piroliza, katalitična piroliza, kompozitni materiali ojačani s steklenimi vlakni, steklena vlakna, recikliranje, zeolit
Published in DKUM: 30.09.2021; Views: 280; Downloads: 81
.pdf Full text (2,39 MB)

4.
Trajnostna uporaba blata iz čistilne naprave mlečno predelovalne industrije : magistrsko delo
Maja Štefanec, 2021, master's thesis

Abstract: Odpadno blato, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ima potencial, da iz odpadka nastane surovina z dodano vrednostjo. Na podlagi evropske in slovenske zakonodaje uredbe o odpadkih lahko odpadek izgubi status odpadka, ko se reciklira ali drugače predela. Možnosti ponovne uporabe odpadnega blata so v kmetijstvu (gnojilo), za namene kompostiranja in proizvodnji bioplina, kot dodatek h krmi (ni dovoljeno), energetska izraba s sežigom. Vsem možnostim je skupno, da odpadno blato ne sme presegati mejnih dovoljenih vrednosti težkih kovin. Po pregledu zakonodaje je možnost, da odpadno blato izgubi status odpadka in se uporablja v namene kompostiranja in bioplina.
Keywords: Mlečno predelovalna industrija, odpadno blato, nomenklatura odpadka, ponovna uporaba odpadka.
Published in DKUM: 03.05.2021; Views: 421; Downloads: 16
.pdf Full text (2,14 MB)

5.
Proučevanje ustreznih pristopov recikliranja tekstilnih odpadkov - piroliza in hidroliza : magistrsko delo
Nina Tratnik, 2020, master's thesis

Abstract: Velika tekstilna proizvodnja ima za posledico vse večjo akumulacijo tekstilnega odpada in zaskrbljujoče okoljske probleme. Prav zaradi omenjene problematike so zelo pomembne študije na področju recikliranja in ponovne uporabe tekstilnega odpada. Namen tega magistrskega dela je bil proučiti ustrezne pristope recikliranja odpadnih sintetičnih in naravnih vlaken. V magistrskem delu smo se osredotočili na terciarno kategorijo recikliranja odpadnega polietilen tereftalata (PET), celuloze, njune mešanice in volne. V prvem delu smo izvedli nevtralno in alkalno hidrolizo sintetičnih vlaken – obarvan ter neobarvan PET. V drugem delu pa smo preverili, ali je termična razgradnja – piroliza kot metoda recikliranja primerna tako za sintetična kot tudi za naravna vlakna. Ugotovili smo, da je za recikliranje odpadnih sintetičnih vlaken najprimernejša 30 minutna alkalna hidroliza, ki poteka pri 250 °C in 40 barih. Za naravna vlakna, kot sta celuloza in volna, pa je primernejša piroliza. Pri termični razgradnji celuloze smo dobili več tekočega produkta kot pri termični razgradnji volne.
Keywords: recikliranje, tekstilni odpadki, piroliza, hidroliza, razgradni produkti
Published in DKUM: 11.11.2020; Views: 431; Downloads: 66
.pdf Full text (2,77 MB)

6.
Fragmentacija vlaken iz melaminskih eterificiranih smol v naravnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nina Podlesnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vlakna iz melaminske eterificirane smole imajo specifične lastnosti, kot so nizka toplotna prevodnost, odlična toplotna stabilnost do okoli 300 °C (material se ne tali, kaplja ali krči), visoka kemijska in UV odpornost. Zaradi svojih lastnosti so vlakna uporabna v številnih industrijskih aplikacijah, kot na primer za ognjevarne zaščitne obleke, za filtrni medij visoke zmogljivosti in učinkovitosti, za izolacije itd. Vprašanje pa je kaj narediti s proizvodom po končani življenjski dobi zaradi njegove termične stabilnosti in strukture ter kakšen je vpliv vlaken na okolje. Plastični odpadki negativno vplivajo na zdravje ljudi in živali ter onesnažujejo okolje. V diplomski nalogi smo opazovali kaj se zgodi z vlakni po krajši izpostavljenosti v naravnih okoljih. Osredotočili smo se na izpostavljenost materiala v zemlji in v vodah. Pri izpostavljenosti vlaken v zemlji smo opazovali vizualne spremembe, spremembo mase ter izvedli IR spektroskopijo. Pred in po izluževanju vlaken v naravne vode (sladke in slane) pa smo merili vsebnosti amonijaka, formaldehida, celotnega dušika in ogljika, vrednost kemijske potrebe po kisiku (KPK) in osnovne parametre onesnaženosti vode (motnost, prevodnost in pH). Dodatno smo izvedli eksperiment z modelnimi vodami, pri čemer smo analizirali kako vpliva slanost ter pH na izluževanje materiala. Rezultati kažejo, da se vlakna pri poskusu z zemljo niso kaj dosti spremenila, kot smo tudi predvidevali, saj so bila v zemlji le relativno kratek čas. V nasprotju s predvidevanji, pa smo v vodah izmerili večje spremembe, zlasti večje povišanje koncentracije formaldehida.
Keywords: vlakna iz melaminske eterificirane smole, mikroplastika in nanoplastika, onesnaževanje okolja, izluževanje, plastični odpad, fragmentacija pastike v naravnem okolju.
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 422; Downloads: 78
.pdf Full text (2,35 MB)

7.
Primerjava katalitične in fotokatalitične razgradnje antrakinonskega barvila : diplomsko delo
Ana Lobnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Tekstilna industrija je ena največjih proizvajalcev odpadnih voda, za katere je značilno, močno obarvanost, prisotnost onesnaževal in velika nihanja kemijskih parametrov kvalitete vode, kot so kemijska potreba po kisiku (KPK), biokemijska potreba po kisiku (BPK) in celotnega organskega ogljika (TOC). Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda se najpogosteje uporabljajo napredni oksidacijski postopki (AOP), ki temeljijo na tvorbi hidroksilnih radikalov. Namen diplomskega dela je bil očistiti vodno raztopino antrakinonskega barvila z uporabo katalitične in fotokatalitične reakcije ob prisotnosti različnih katalizatorjev, železa, železovih ionov in manganovega kompleksa. Z merjenjem parametrov in izvajanjem kemijskih analiz smo dokazali, da so postopki primerni za čiščenje odpadnih tekstilnih voda. Primerjava katalitične in fotokatalitične reakcije je pokazala, da z UV-svetlobo pospešimo postopek, skrajšamo reakcijski čas in znižamo vrednosti TOC in KPK.
Keywords: antrakinonsko barvilo, napredni oksidacijski postopki, Fentonova oksidacija, foto-Fentonova oksidacija, MnTACN
Published in DKUM: 08.09.2020; Views: 534; Downloads: 156
.pdf Full text (1,79 MB)

8.
Primerjava pirolize in kemijskega recikliranja plastenk iz polietilen tereftalata : magistrsko delo
Jerneja Potočnik, 2020, master's thesis

Abstract: Količina odpadkov narašča na globalni ravni in eden od načinov reševanja te okoljske problematike je recikliranje. Polimer polietilen tereftalat (PET) ima možnosti ponovne uporabe, iz njega lahko pridobimo kakovostne sekundarne produkte. Z mehanskim, kemijskim ali termičnim recikliranjem vrnemo PET v gospodarstvo in mu tako podaljšamo življenjski cikel. S postopkom nevtralne hidrolize ga lahko kemijsko recikliramo, tako da pridobimo primarne snovi polimera PET, to sta tereftalna kislina in etilenglikol. Rešitev recikliranja PET je tudi termični postopek piroliza, ki je obetavna alternativa in ki pretvori polimer v ogljikovodike. S spreminjanjem pogojev pri postopkih recikliranja lahko vplivamo na vrsto in količino recikliranega produkta. Plastenke PET je možno reciklirati z manjšimi vplivi na okolje, vendar je z ekonomskega stališča dražje.
Keywords: recikliranje PET, nevtralna hidroliza, piroliza
Published in DKUM: 15.07.2020; Views: 584; Downloads: 93
.pdf Full text (1,86 MB)

9.
Enkapsulacija hlapnih organskih spojin v nano/mikrokapsule iz biorazgradljivih in okolju prijaznih polimerov : magistrsko delo
Stipana Šandrić, 2020, master's thesis

Abstract: Za izdelavo magistrske naloge na to temo smo se odločili zaradi porasta uporabe pesticidov v preteklih nekaj letih. Namen same naloge je bila priprava nano/mikrokapsul iz biorazgradljivih polimerov, ki služijo kot nosilci biopesticida citriodiol. V laboratoriju smo izvedli sintezo mezoporoznega amorfnega silicijevega dioksida (silike) in nadaljnjo funkcionalizacijo mezoporoznega amorfnega silicijevega dioksida z razvejanim polietileniminom, da bi dobili funkcionalne nano/mikrokapsule kot dostavni sistem pesticidov. V sintetizirane nano/mikrokapsule smo enkapsulirali biopesticid citriodiol. S pomočjo različnih analiznih meritev smo primerjali dobljene vzorce mezoporozne silike in mezoporozne silike s polietileniminom. Velikost pridobljenih kapsul smo določili s pomočjo določitve velikosti delcev, disperznega indeksa in zeta potenciala. Za določitev morfološkega izgleda kapsul in določanje poroznosti pa smo uporabili vrstično elektronsko mikroskopijo SEM in Brunauer-Emmet-Tellerovo BET metodo. Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo smo uporabili za pridobivanje spektrov vzorcev z namenom določitve elementarne sestave. Dokazali smo prisotnost citriodiola znotraj kapsule, ne pa na sami površini. Z metodo plinske kromatografije smo določili hlapnost citriodiola v (mg/L) v zadanem časovnem intervalu (min). Dobljeni rezultati in spoznanja tekom izdelave magistrske naloge lahko služijo kot model za enkapsulacijo komercialno zelo uporabljenega pesticida, imenovanega klomazon.
Keywords: citriodiol, enkapsulacija, mezoporozna silika, nano/mikrokapsule, hlapne organske spojine, polietilenimin
Published in DKUM: 02.07.2020; Views: 722; Downloads: 67
.pdf Full text (2,52 MB)

10.
Možnost ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije : magistrsko delo
Laura Jug, 2020, master's thesis

Abstract: Velika količina sedimenta, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije, skupaj z okoljskimi vplivi in strogimi zakonskimi predpisi predstavlja problematičen segment in postavlja vprašanje glede njegovega trajnostnega upravljanja. V magistrski nalogi smo z namenom raziskanja ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije preučili primernost štirih organskih polielektrolitov kot alternativnih reagentov klasičnim anorganskim koagulacijskim sredstvom. Z izvedbo JAR testa in uporabo nizko molekularnega hitozana, natrijeve karboksimetil celuloze, polietilenimina in kolagena smo preverili učinkovitost čiščenja odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ter pri tem analizirali karakteristike nastalega sedimenta. Rezultati so pokazali, da z izbrano metodo in uporabljenimi koaglacijsko/flokulacijskimi sredstvi pri preiskovanih pogojih nismo uspeli zadostno odstraniti v vodi prisotne nečistoče in s tem prečistiti vode tako, da bi ustrezala zakonsko določenim mejnim parametrom. Z vidika nastalega sedimenta smo najboljše rezultate obarjanja dosegli z uporabo nizko molekularnega hitozana in s spreminjanjem vrednosti pH po končanem JAR testu. Na podlagi dobljenih rezultatov IR spektroskopije smo v nastalem sedimentu zaznali signale, ki nakazujejo na prisotnost organskih kislin in vezi ogljikovodikov oborjenih iz odpadne vode. Končna analiza sestave mikrobne združbe je pokazala, da v pridobljenem sedimentu primarno ni prisotnih patogenih mikroorganizmov oziroma bakterij.
Keywords: sediment, odpadna voda, mlečno predelovalna industrija, polielektroliti, krožno gospodarstvo
Published in DKUM: 30.06.2020; Views: 477; Downloads: 54
.pdf Full text (1,47 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica