1. Dimenzioniranje premične čeljusti primeža za stiskalnico "Rotopress"Nejc Lazar, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljen postopek dimenzioniranja premične čeljusti primeža stiskalnice »Rotopress« za podjetje Ledinek Engineering d.o.o. Pri samem dimenzioniranju smo upoštevali, da je potrebno ohraniti vse pritrdilne površine, čeljust se ne sme plastično deformirati pri maksimalni delovni sili, ki znaša 200 kN, in pa sama konstrukcija mora biti enostavna za varjenje. Predstavili smo tri variante premične čeljusti in jih primerjali s staro verzijo, katere maksimalna delovna sila je bila 140 kN. Cilj je bil, da je na novi verziji premične čeljusti napram stari verziji zmanjšana masa konstrukcije, zmanjšana maksimalna napetost in pa pomik ne sme biti večji od 1 mm. Za potrebe varjenja smo določili tehnologijo varjenja in katere pozicije na konstrukciji je potrebno predhodno predgrevati. Izdelali smo tudi tehnično dokumentacijo.
Keywords: dimenzioniranje, premična čeljust, lameliran lepljen les, MKE, varjenje
Published in DKUM: 09.10.2024; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (2,41 MB) |
2. Izkoriščanje odpadne toplote kompresorske postaje za ogrevanje sanitarne vodeNejc Pritržnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vijačni kompresor v kompresorski postaji Premogovnika Velenje d. o. o. Glavni cilj diplomskega dela je ugotoviti, če je mogoče toplotno energijo, ki se generira pri delovanju vijačnega kompresorja, uporabiti za segrevanje sanitarne vode do vsaj 65 °C. Večji del odpadne toplote se pri delovanju vijačnega kompresorja prenese na hladilno olje, preko katerega lahko v ploščnem toplotnem prenosniku to energijo uporabimo za segrevanje sanitarne vode. Z izvedbo eksperimentalnih meritev na samemu vijačnemu kompresorju smo dobili realni vpogled, da lahko segrejemo vodo nad 65 °C in dosežemo maksimalno toplotno moč 94 kW in tako potrdimo postavljene hipoteze. Po opravljenih eksperimentalnih meritvah smo le te podkrepili s teoretičnim inženirskim izračunom ploščnega prenosnika toplote. Ugotovili smo, da je ujemanje zadovoljivo, kar potrjuje, da teoretični izračun sledi eksperimentalnim meritvam in lahko služi kot model za napovedovanje izkoriščanja toplotne energije pri različnih pogojih obratovanja.
Keywords: vijačni kompresor, ploščni toplotni prenosnik, odpadna toplota, sanitarna voda, eksperimentalne meritve, toplotna moč, teoretični izračun, računski model
Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 3
Full text (2,75 MB) |
3. |
4. Konstruiranje škarij za rezanje aluminijastega trakaKlemen Španring, 2024, undergraduate thesis Abstract: V današnjem času vsa podjetja stremijo k optimizaciji proizvodnih procesov s ciljem zmanjšati čas proizvodnje in zagotovljanja večje varnosti za svoje zaposlene. V diplomski nalogi smo se osredotočili na reševanje prav takšnega problema, ki bo pripomogel k boljšim delovnim rezultatom. Osredotočili smo se na konstruiranje škarij za rezanje aluminijastega traku. Opisan je proces od začetka, ko smo si ogledali problem, nato je sledilo iskanje idej in uporaba preračunov, preko katerih smo lahko poiskali potrebne komponente. Sledilo je konstruiranje stroja, na katerem smo tudi izvedeli simulacije napetosti.
Keywords: aluminijast trak, striženje, škarje, rezanje
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (3,61 MB) |
5. Vpliv človeškega kapitala na gospodarsko rast: empirična analiza Italije, Portugalske in GrčijeZala Kumer, 2024, undergraduate thesis Abstract: Glavni namen diplomskega dela je izvedba ekonometrične analize na temo vpliva človeškega kapitala na gospodarsko rast na primeru Italije, Grčije in Portugalske. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretične opredelitve gospodarske rasti in človeškega kapitala ter povezave med njima. S pomočjo analize glavnih dejavnikov gospodarske rasti in človeškega kapitala smo predstavili trende gibanja, s pregledom dosedanjih empiričnih raziskav pa smo spoznali različne metode raziskovanja in skupne ugotovitve. S tem predznanjem smo v nadaljevanju dela ocenili funkcije vpliva človeškega kapitala na gospodarsko rast za vse tri države. Uporabili smo metodo najmanjših kvadratov in za ocenjene funkcije preverili ustreznost specifikacij modelov. Hkrati smo preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na rast BDP na prebivalca statistično značilno in pozitivno vpliva pričakovano število let izobraževanja ter da se po določeni stopnji obrne in začne na rast vplivati negativno. Poleg tega v večini primerov statistično značilno vplivajo tudi bruto investicije, bruto varčevanje, trgovina in rast BDP na prebivalca iz preteklega leta. Prihaja do neenotne smeri in jakosti koeficientov med analiziranimi državami.
Keywords: človeški kapital, gospodarska rast, izobrazba, Italija, Portugalska, Grčija
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 6
Full text (4,08 MB) |
6. Analiza trga dela v Sloveniji, Romuniji in ZDAMarinela Glavaš, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je rezultat podrobne analize trga dela za tri poljubno izbrane države, v našem primeru Slovenijo, Romunijo in ZDA. V diplomski nalogi raziskujem probleme, povezane s trgom dela, brezposelnost, pa tudi problem premajhne količine tega produkcijskega faktorja. Začetek predstavlja njegov teoretični del, kjer smo pregledali razloge za različne situacije na trgu dela in analizirali različne možnosti oz. »orodja«, ki jih imajo države na razpolago pri reševanju negativnih posledic, bodisi brezposelnosti ali pomanjkanja delovne sile. Hkrati smo podrobneje analizirali vsako državo posebej, kjer smo ugotovili, da se v nekaterih značilnostih bistveno razlikujejo. Z ekonometrično analizo smo poskušali ugotoviti, katere so tiste spremenljivke, ki najbolj vplivajo na brezposelnost v neki ekonomiji. S pomočjo pojasnjevalnih spremenljivk, kot so rast prebivalstva, neto tuje investicije, rast BDP, inflacija in državni izdatki, smo tvorili regresijsko enačbo po metodi najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da so si države glede na strukturo zaposlenosti nekoliko različne, kar je posledica različnih zgodovinskih okoliščin in socialnega sistema. Skupni so jim zlasti izzivi na trgu dela, ki jih bodo v prihodnosti omejevali novi, dodatni izzivi, zato bo proti njim ključno aktivno ukrepanje.
Keywords: Aktivna politika trga dela, brezposelnost, zaposlenost, Okunov zakon, Phillipsova krivulja, trg dela.
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,62 MB) |
7. Vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja: empirična analizaPetar Todorčević, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja, pri čemer izvajamo empirično analizo za leti 2002 in 2019 v 96 državah. Naše delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo predstavili podatke in opredelili spremenljivke. Namen drugega dela je raziskati, kako različni ekonomski dejavniki, kot so rast BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja in delež urbanega prebivalstva, vplivajo na emisije CO2. Rezultati kažejo, da se je negativen vpliv rasti BDP na onesnaževanje povečal med letoma 2002 in 2019, kar kaže na večjo intenzivnost gospodarske dejavnosti in povečano potrošnjo, ki vodi do večjega izpusta emisij. Po drugi strani pa je delež urbanega prebivalstva imel večji negativni vpliv na onesnaževanje v letu 2002 kot v letu 2019, kar lahko pripišemo izboljšavam v urbano infrastrukturo in večji implementaciji zelenih tehnologij v zadnjih letih.
Keywords: Ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, CO2 emisije, gospodarska aktivnost, BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja, delež urbanega prebivalstva.
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,07 MB) |
8. Parametrično konstruiranje rotorskega navitjaAjdin Šabanagić, 2024, undergraduate thesis Abstract: V avtomobilski industriji sta učinkovitost in zanesljivost pogonskega motorja ključni za
dolgotrajno obratovanje vozila. S tem razlogom postajajo motorji z navitimi rotorji vse
bolj razširjeni, saj zmanjšujejo tudi količino uporabljenih redkih elementov. V diplomskem
delu je opisano parametrično konstruiranje rotorskega navitja in z njim povezanih
komponent. Glavni izziv je razviti natančen parametrični geometrijski model, ki dobro
odraža realno stanje in upošteva potrebne parametre. Osnovni parametri izvirajo iz
rezultatov elektro magnetnih in strukturnih simulacij ter lastnostih proizvodnega
procesa. Parametrični modeli omogočajo enostavno in hitro spreminjanje oblik in
dimenzij, hkrati pa omogočajo znaten prihranek časa in s tem denarja. Z uporabo
parametričnih modelov je bila vzpostavljena osnova za natančno konstrukcijo in
proizvodnjo rotorskega navitja.
Keywords: Parametrično konstruiranje, rotor, rotorsko navitje, pogonski
motor, elektromotor
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 27
Full text (2,17 MB) |
9. Dohodkovna in premoženjska neenakost v izbranih državahEva Glavič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Dohodkovna in premoženjska neenakost sta kompleksna problema, s katerima se v različnih razsežnostih srečujejo vse države sveta. Gre za družbeni pojav, ki se v državi kaže na različnih ravneh in vpliva na gospodarski razvoj in produktivnost. V diplomskem delu smo analizirali in predstavili gospodarske značilnosti ter dohodkovno in premoženjsko neenakost v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike. Ugotovili smo, da se države kljub svoji visoki razvitosti precej razlikujejo po stopnjah dohodkovne in premoženjske neenakosti. S pomočjo programa EViews 13 smo nato za vse tri države ocenili funkcije dohodkovne neenakosti. Ocenjene funkcije smo tudi analizirali in preverjali ustreznost njihove specifikacije ter preverjali veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na dohodkovno neenakost v Nemčiji statistično značilno vplivata realna gospodarska rast pred dvema letoma in Ginijev koeficient v preteklem obdobju. V japonskem modelu smo opazili, da na dohodkovno neenakost statistično značilno vplivajo brezposelnost, povprečni realni dohodek in Ginijev koeficient v preteklem obdobju. Na dohodkovno neenakost v Združenih državah Amerike pa statistično značilno vplivajo realna gospodarska rast pred tremi leti, povprečni realni dohodek in Ginijev koeficient v preteklem obdobju.
Keywords: neenakost, dohodek, premoženje.
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 11
Full text (2,67 MB) |
10. Koordinacija fiskalne politike v Evropski unijiRene Mohar, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih petnajstih letih je Evropska unija prestala dve gospodarski krizi, prvo v letih 2008 in 2009, drugo pa leta 2020 med pandemijo covida-19. V tem diplomskem delu smo preučili, kako je EU v preteklosti uravnavala fiskalno politiko posameznih držav članic in kako to počne danes. Pri tem opazujemo spreminjanje javnih dolgov držav članic in posamezne probleme, s katerimi so se članice Evropske unije soočale.
Leta 2012 so vse države članice, razen Velike Britanije in Češke, podpisale medvladno Pogodbo o stabilnosti in usklajevanju v ekonomski in monetarni uniji, del katere je bil tudi fiskalni pakt (za stabilnost in rast – SGP). Osnovni cilj pakta je zagotoviti vzdržne javne finance, kar naj bi podpiralo druge temeljne makroekonomske cilje (stabilnost cen, gospodarska rast in zaposlenost). Pakt je sestavljen iz preventivnega in korektivnega dela. Preventivni del zagotavlja vzdržno fiskalno politiko čez ekonomski cikel, medtem ko korektivni del odpravlja prekomerne primanjkljaje držav članic.
Ob ogledu javnofinančnih prihodkov in odhodkov držav članic smo ugotovili, da je med gospodarsko krizo v letih 2008 in 2009 javnofinančni primanjkljaj držav članic v povprečju narastel za 4,1 % BDP, se nato stalno zmanjševal do leta 2019, ko je ta znašal le še 0,4 % BDP, ter nato med pandemijo covid-19 ponovno narastel na 6,7 % BDP. Ugotovili smo, da so prihodki držav članic skozi leta ostali približno enaki, odhodki pa so se ob pojavu krize povečali, v trudu, da se posledice krize zmanjšajo.
V obdobju po veliki recesiji so se vse države članice, razen Estonije, Luksemburga in Švedske, znašle v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Vse države, razen Romunije, so čezmerni primanjkljaj primerno hitro odpravile, Romunija pa je deležna zaporednih postopkov v zvezi s pomembnimi odstopanji v okviru preventivnega dela SGP. Čeprav se postopek odvija vse od leta 2017, Romunija zanj še ni bila sankcionirana.
Keywords: fiskalna politika, fiskalna unija, monetarna unija, bančna unija, gospodarska kriza
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,56 MB) |
