| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analitične lastnosti nekaterih heirloom sort paradižnika.
Martina Vogrin, 2021, magistrsko delo

Opis: Heirloom sorte so komercialno manj zanimive sorte paradižnika, ki pa pridobivajo na veljavi, saj so dobro prilagojene lokalnim pridelovalnim razmeram in po lastnostih bolj raznolike. Analizirane so bile lastnosti 40 kultivarjev paradižnika, od teh 38 heirloom sort in dveh hibridov. Fiziološko zreli plodovi so bili umeščeni v osem vizualno določenih barvnih skupin (rdeči, roza, oranžni, beli, zeleni, rumeni, modri in črni). Izmerili smo jim velikost, maso, čvrstost in parametre barve (L*, a* in b*) ter s hitrimi laboratorijskimi testi vsebnost C-vitamina, suhe snovi in titracijskih kislin. Kultivarji se med seboj razlikujejo po parametrih barve, obliki in velikosti, vsebnosti suhe snovi in titracijskih kislin, medtem ko se po vsebnosti C-vitamina ne razlikujejo. Med rdečeplodnimi kultivarji ima največ C-vitamina 'Ded Moroz' (49,9 mg/100 g), vsebnost vitamina v obeh hibridnih kultivarjih 'Cherrola F1' (29,0 mg/100 g) in 'Mondial F1' (21,7 mg/100 g) je enaka vsebnosti v ostalih heirloom sortah (19,7–32,3 mg/100 g). Parametra vsebnost suhe snovi in C-vitamina nista v čvrsti korelaciji (rS = 0,304).
Ključne besede: paradižnik, heirloom sorte, C-vitamin, titracijske kisline, suha snov
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 221; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
Učinkoviti modeli izterjave zapadlih terjatev v socialno varstvenih zavodih
Martina Vogrin, 2017, magistrsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina je globoko vraščena v slovenski družbi in poslovni praksi, njene posledice pa postajajo vse bolj usodne, saj so z njo povezani najosnovnejši problemi slovenske ekonomije. Zaradi plačilne nediscipline imajo težave tudi socialno varstveni zavodi, predvsem s predpostavljanjem svojega finančnega stanja, to pa posledično pomeni, da manj vlagajo v širitev poslovanja in prosperiteto. Zavodi želijo biti dobri, uspešni in imeti dober poslovni izid. Za likvidnost zavoda je potrebno pravočasno pridobivanje denarnih sredstev iz zapadlih terjatev. Razplet navedenega osnovnega vprašanja pa se zgodi vedno v okviru določenega veljavnega pravnega reda. V večji meri to velja za neprostovoljno izpolnitev, v okviru katere upnik za uveljavitev svoje terjatve na način v skladu z veljavnim pravnim redom potrebuje posredovanje sodišča. V prvem delu magistrske naloge smo predstavili terjatve in plačilno nedisciplino v socialno varstvenih zavodih, spremljanje terjatev do kupcev, proces in metode izvensodne izterjave terjatev, izvršbo in sodne postopke, konflikte in stres, pri katerih se srečujejo zaposleni v izterjavi, učinkovitost in posledice izterjave; v aplikativnem delu magistrskega dela pa smo naredili še analizo izterjave zapadlih terjatev v socialno varstvenih zavodih po Sloveniji. Ob sprejemu v institucionalno varstvo je potrebna večja pozornost pri pridobivanju podatkov, spremljanje odprtih terjatev in hiter odziv, veliko sodelovanja med socialno, finančno in pravno službo ter na ravni države hitrejše delovanje sodišč, kot tudi nujna sprememba zakonodaje na področju dedovanja.
Ključne besede: plačilna nedisciplina, terjatve, izterjava dolgov, socialno varstveni zavodi, konflikti.
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 622; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

3.
PSIHOLOŠKI MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI ZA PODJETNIŠTVO
Martina Vogrin, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo s pregledom relevantne literature in z lastno raziskavo ugotavljali kaj vodi posameznike, da se podajo na podjetniško pot ter vpliv psiholoških motivacijskih dejavnikov na podjetništvo. Ugotovili smo, da večina sodobnih avtorjev podjetniško motivacijo razlaga s pomočjo takšnih ali drugačnih različic teorije pričakovanja, kjer se naslanjajo na procesnost in interaktivnost motivacije, pri tem pa kombinirajo podjetnikove osebne karakteristike z okoljem. Opredelili smo osebnost podjetnika, motive za podjetništvo, vpliv sposobnosti, znanja, motivacije ter osebnostnih lastnosti in prišli do zaključka, da sodobni avtorji zagovarjajo kombiniran pristop k razlagi. Tudi v tem primeru prihaja čedalje bolj do konsenza, da podjetnikov ni mogoče opredeliti in ločiti od drugih zgolj zaradi osebnostnih značilnosti ali dejavnikov okolja, pač pa je treba ta dva pristopa združiti v kombiniran pristop, pri katerem bi upoštevali tako osebnostne značilnosti, želje in motive podjetnikov kot tudi dejavnike okolja, v katerem se podjetnik nahaja. V raziskavi smo uspeli zbrati vzorec 39 podjetnikov. Zavedamo se, da tako maloštevilen vzorec ne more nuditi rezultatov, ki bi jih lahko posploševali, lahko pa omogoča določene zaključke in pristen vpogled na stanje raziskovanega področja.
Ključne besede: motivacijski dejavniki, podjetnik, podjetniška pot, priložnost
Objavljeno: 03.12.2010; Ogledov: 1897; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici