| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
OKOLIŠČINE, KI SO PRIVEDLE DO IZGRADNJE IN RUŠITVE BERLINSKEGA ZIDU
Katja Strmljan, 2013, diplomsko delo

Opis: Ob koncu druge svetovne vojne je bilo najbolj pereče mednarodno vprašanje prav vprašanje Nemčije. Zavezniki so po vojni Nemčijo razdelili na štiri okupacijske cone, glavno mesto Berlin pa na štiri sektorje. V letu 1949 sta nato nastali dve ločeni nemški državi, na zahodni strani je nastala ZRN s parlamentarno demokracijo po vzoru zahoda, na vzhodu pa je pod vplivom Sovjetske zveze nastala NDR, ki je kmalu po nastanku začela z izgradnjo ljudske demokracije po vzoru Sovjetske zveze. V diplomski nalogi se sprašujemo predvsem po okoliščinah, ki so vodstvo NDR leta 1961 privedle do tega, da so zgradili berlinski zid in ga nato v letu 1989 porušili. Številni Vzhodni Nemci so se že pred postavitvijo zidu odločili za prebeg na zahod, saj v NDR zaradi načrtne izgradnje socializma in s tem povezanega planskega gospodarstva niso videli svoje prihodnosti. Prebegi na zahod so močno načenjali živce takratnega voditelja NDR Walterja Ulbrichta in ogrožali gospodarstvo ter posledično obstoj države. Izgradnjo zidu je vodstvo SED opravičevalo z idejo o zaščito pred sabotažo, vohunstvom in agresijo z zahoda, toda zid je bil zgrajen izključno iz enega razloga – za obrambo države pred svojimi državljani, ki so želeli na zahod. S postavitvijo zidu se je število prebegov močno zmanjšalo, kljub temu so nekateri še vedno poskušali. Za padec zidu je bil odločilnega pomena nov potovalni zakon, s katerim je vzhodnonemško vodstvo svojim državljanom dovolilo potovanje na zahod. 9. novembra 1989 je na tisoče Berlinčanov zahtevalo odprtje meje, številni so splezali na zid in ga začeli rušiti. Prav množičnost ljudi je bila tista, zaradi katere so stražarji na meji popustili in spustili ljudi skozi.
Ključne besede: Ulbricht, Berlinski zid, prebegi na zahod, Nemška demokratična republika, Zvezna republika Nemčija, Honecker
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (723,29 KB)

2.
MARIBOR 1941
Stanislav Tašker, 2013, diplomsko delo

Opis: V začetku leta 1941 se je še večina Mariborčanov spraševala, ali se bo Jugoslavija lahko izognila neposredni vojni vihri in šla po poti Slovaške ali Madžarske. Tisti redki obveščeni so se pa na vojno pripravljali in čakali na trenutek, ko bodo lahko obračunali s svojimi narodnostnimi in političnimi nasprotniki. Zato so navadni ljudje jasno občutili stopnjevanje napetosti v narodnostno in politično ostro razdeljenemu mestu. Mariborski Nemci so bili že pred začetkom vojne v Jugoslaviji enotno organizirani po nacističnem vzoru, zato so imeli močno podporo iz rajha, natančneje iz bližnjega Štajerskega mesta, Gradca. Slovenci pa so bili razdeljeni na tri politične frakcije. Meščanski konservativni mnenjski voditelji z županom na čelu so imeli v skladu z državno zunanjo politiko pomiritveno funkcijo in so poskušali miriti napetosti med obema skupnostma, komunistični voditelji so bili nemi opazovalci in samo naprednjaki so se prikrito in tudi odkrito upirali pohodu nacizma, tako da so se povezali z Britanskimi tajnimi agenti v državi. Neobveščeni Mariborčani so na Cvetno nedeljo, 6. aprila 1941 dobili odgovor na vprašanje o prihodnosti Kraljevine Jugoslavije. Predvojne napetosti so se v zelo kratkem času sprostile in uničile stari red. Ves napredek, ki ga je Slovenstvo doseglo v Mariboru v dobrih dvaindvajsetih letih, je bil v nekaj tednih uničen. Politično in vojaško oblast, gospodarstvo in kulturo so ponovno popolnoma prevzeli Nemci oz. Avstrijci. Vsi predvojni politični meščanski veljaki so bili izseljeni v druge dele nekdanje kraljevine in tako sta ostali samo nacistična in komunistična organizacija. Nekaj mesecev po okupaciji so Mariborčani imeli boljšo oskrbo s hrano in življenjskimi potrebščinami, a kmalu jih je ujela realnost totalne vojne. Nemci so hoteli uničiti tudi sam slovenski jezik in niso tolerirali niti najmanjšega upora, po drugi strani pa se je na poziv iz Moskve, sredi leta pričela komunistično organizirana vstaja proti okupatorju in vsemu meščanskemu. Zaradi tega dvostranskega bojevanja, je bilo do konca leta 1941 samo v mestu Mariboru ustreljenih 134 slovenskih talcev, ubit pa niti en Nemec ali Avstrijec. Po zelo pomanjkljivih podatkih pa so partizanske enote na Slovenskem Štajerskem do konca leta 1941 ubile 19 Nemcev/Avstrijcev in njihovih slovenskih sodelavcev in imele same pri tem 22 mrtvih. To je žalostna statistika leta 1941 v Mariboru in okolici.
Ključne besede: zgodovina, Maribor, 1941, okupacija, nacizem, klerikalci, naprednjaki, komunisti, koncentracijsko taborišče, izgnanci, partizani
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 109; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
MEČ IN ŠČIT REVOLUCIJE
Jurij Štesl, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo vlogo Varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte (VOS OF) pri izvajanju revolucije med drugo svetovno vojno na Slovenskem. V izbruhu druge svetovne vojne so v Komunistični partiji Slovenije (KPS) videli priložnost za izvedbo revolucije, zato so že v letu 1941 začeli z organiziranjem struktur, s katerimi so nameravali prevzeli oblast. Ena izmed njih je bila tudi VOS OF, temelje katere je KPS postavila že v avgustu 1941. KPS je VOS OF namenila osrednjo vlogo pri zaščiti revolucije in v okviru te tudi osrednjo vlogo pri obračunih s političnimi nasprotniki KPS. Tokom svojega delovanja v letih 1941–1944 je VOS OF te naloge tudi opravljala. V letih 1941–1942, ko je delovala predvsem v Ljubljani, so bile njene najbolj odmevne akcije usmrtitve vidnih predstavnikov iz vrst političnih nasprotnikov KPS. Z reorganizacijo v prvi polovici leta 1943 se je težišče delovanja VOS OF zaradi strateških razlogov, povezanih s pričakovanji o koncu vojne, izvedbo revolucije in na podlagi nje tudi dokončnega obračuna s protirevolucionarnimi enotami, preselilo na Notranjsko, Dolenjsko in Primorsko. Do najbolj aktivnega delovanja VOS OF v tem obdobju je prišlo po porazu protirevolucionarnih enot pri Turjaku v septembru 1943, ko je bila naloga VOS OF, da je izvedla popolno uničenje protirevolucionarnih enot in tako preprečila njihovo ponovno organiziranje.
Ključne besede: Slovenija, Varnostno-obveščevalna služba Osvobodilne fronte (VOS OF), Komunistična partija Slovenije (KPS), druga svetovna vojna, revolucija
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 1364; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (4,59 MB)

4.
SOCIALIZEM NA VASI - ZADRUGE 1945-1950
Benjamin Puhan, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je predstaviti razvoj kmetijskega zadružništva po drugi svetovni vojni. Diplomska naloga je izdelana po zgodovinski metodi tj. zbiranje in analiza virov. Osnovni viri so bili časopisni članki časnika Kmečki glas, uradni listi, arhivski viri, pričevanja ljudi in drugo. Ena od posledic druge svetovne vojne je bilo pomanjkanje osnovnih živil. Zaradi pomanjkanja je komunistična oblast vodila preskrbo prebivalstva. Eden glavnih virov pri zagotavljanju preskrbe prebivalstva so bili kmetje. Kmetijska proizvodnja je v tistem času bila slaba, predvsem zaradi pomanjkanja mehanizacije. Priložnost, da bi se donos v kmetijstvu izboljšal, je komunistična oblast videla v povezovanju in kot najboljšo obliko povezovanja je oblast videla v zadružništvu. Zato so že leta 1946 sprejeli splošni zakon o zadrugah, ki je določal kako naj bodo zadruge organizirane. Zakonodajo vezano na zadružništvo je oblast kasneje še dopolnjevala in spreminjala. Članstvo v zadrugah je bilo prostovoljno, vendar so nekatere kmete tudi s pomočjo davčne politike in drugih ukrepov prisili v vstop v zadrugo. Kmetijsko zadružništvo je po drugi svetovni vojni dobilo nove smernice. Zadruge so tako postale nekakšen most med državo in kmeti.
Ključne besede: zadružništvo, kmetijstvo, preskrba, komunistična partija Slovenije.
Objavljeno: 07.05.2015; Ogledov: 1110; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

5.
OBČINA SVETA ANA MED NEMŠKO OKUPACIJO
Maja Župec, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga prikazuje dogajanje v občini Sveta Ana med nemško okupacijo v letih od 1941 do 1945. Občina Sveta Ana je pred drugo svetovno vojno spadala pod okraj Maribor levi breg in je bila tipična podeželska občina, v kateri je bila glavna gospodarska panoga kmetijstvo. Namen naloge je predstaviti dogajanje v občini pred vojno in razloge, ki so pripeljali do razvoja kulturbundovskega delovanja ter posledično pri nekaterih prebivalcih prijazen sprejem Nemcev ob začetku vojne. Prav tako je namen naloge predstaviti nemški okupacijski sistem na primeru občine Sveta Ana in opisati odpor proti okupatorju. Prvotno navdušenje nad Nemci je začelo upadati, ko so Nemci tako kot drugod pričeli z raznarodovalnimi ukrepi. Pogojev za odpor proti okupatorju ni bilo veliko. Na eni strani so odpor pričeli partizani, ki so šele v letih 1943/1944 začeli kot aktivisti OF prihajati na območje Svete Ane, na drugi strani pa četniki, ki so prav na tem delu Slovenskih goric iskali svoje privržence in jih tudi pridobili. Proti koncu druge svetovne vojne so se nemški vojaki začeli umikati preko ozemlja občine Sveta Ana proti Avstriji, vojna pa je bila končana 9. maja 1945 s prihodom aktivistov OF na območje Sveta Ana. V nalogi smo se posvetili tudi seznamom žrtev druge svetovne vojne in jih dopolnili.
Ključne besede: Spodnja Štajerska, Sveta Ana, Kulturbund, nemška okupacija, partizani, četniki, žrtve druge svetovne vojne.
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1835; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
DRUGI MANDAT MARGARET THATCHER 1983-1987
Nataša Klavž, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo orisali in analizirali gospodarsko in politično dogajanje v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske v letih 1979–1990, ko je na čelu države kot ministrska predsednica stala Margaret Thatcher. Njen prvi mandat je zaznamovala težka gospodarska situacija in Falklandska vojna, v kateri se je Thatcherjeva izkazala kot odločna braniteljica ozemlja svoje države. Poudarek diplomske naloge je analiza njenega drugega mandata v letih 1983–1987. Težka gospodarska situacija in povečevanje števila brezposelnih sta se nadaljevala. Delno razbremenitev državne blagajne je prinesla obsežna privatizacija državnih podjetij. Oktobra 1984 je Irska republikanska armada IRA izvedla eno svojih najodmevnejših akcij, ko je nastavila bombo v hotel, v katerem je v času kongresa konservativne stranke bivala Margaret Thatcher s sodelavci. Drugi mandat je nedvomno najbolj zaznamovala enoletna stavka rudarjev, ki so pod vodstvom Arthurja Scargilla med marcem 1984 in marcem 1985 stavkali zaradi grožnje o zapiranju rudnikov. V zunanji politiki je Thatcherjeva še naprej negovala »posebni odnos« z Združenimi državami Amerike, predvsem s predsednikom Ronaldom Reaganom. Odnosi s Sovjetsko zvezo so se začeli tajati, ko je na čelo države stopil Mihail Gorbačov. Dobri odnosi med voditelji ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze so konec osemdesetih let tudi pripeljali do konca hladne vojne.
Ključne besede: Margaret Thatcher, Velika Britanija, stavka rudarjev 1984/85, bomba v Brightonu, afera Westland, povojna Britanija
Objavljeno: 07.11.2014; Ogledov: 1288; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (904,04 KB)

7.
FRANC VIDRIH IN SPOMINI NA USODO PRIMORSKIH PADALCEV
Jana Kete, 2014, diplomsko delo

Opis: Britanci so svoje obveščevalno delovanje med drugo svetovno vojno želeli razširiti tudi v najsevernejši del Jugoslavije, se pravi v Slovenijo. Glavni britanski tajni službi, ki sta pošiljali svoje agente na misije v Jugoslavijo in Slovenijo sta bili Special Operation Executive (SOE – Uprava za posebne operacije) in Inter-Services Liaison Department (ISLD), ki je delovala v okviru Military Intelligence 6 (MI6). Organizacija SOE je na začetku največjo pozornost usmerila v južno Jugoslavijo, saj so bila tam glavna vodstva vsejugoslovanskih oblik upora. Sčasoma pa so se začela pojavljati namigovanja, da bi bilo najbolje konkretneje delovati tudi na Hrvaškem in še bolj v Sloveniji. Britanci so sprva razpolagali z zelo skopimi informacijami iz lastnih virov o dejanskem dogajanju v okupirani Jugoslaviji. Za Britance so bili zato še zlasti zanimivi primorski Slovenci, ki so jih zavezniki ujeli kot italijanske vojake v Afriki. Te so jugoslovanski častniki novačili za kraljevo vojsko, zanje pa so se zanimale tudi britanske tajne službe v taboriščih za vojne ujetnike. Izmed ujetnikov so izbrali peščico primernih kandidatov, ki so v Kairu in Palestini opravili tečaje za posebne operacije. V raznih misijah so jih poslali na zasedeno slovensko ozemlje, od koder so Britanci pričakovali poročanje. Velika večina se jih je po pristanku pridružila partizanom. Kljub temu da so se iskreno borili proti nacifašizmu, so nekateri izmed njih proti koncu vojne oziroma po njej postali žrtve likvidacij obveščevalnih služb komunističnih oblasti.
Ključne besede: zgodovina, druga svetovna vojna, padalci, britanske misije, SOE, ISLD, partizani
Objavljeno: 06.11.2014; Ogledov: 1587; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

8.
GESTAPO V MARIBORU
Aleksander Peklar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje delovanje Gestapa v nemški zasedbeni coni Spodnje Štajerske. Namen naloge je predvsem opisati, na kakšen način in s kakšnimi metodami je nemška tajna policija delovala na tem območju. Na začetku sta predstavljena nastanek in organizacija Gestapa na splošno, njegova organizacija konkretno v Mariboru ter vloga nemške pete kolone in vohunske mreže v Mariboru. Poudarek v nalogi je predvsem na akcijah proti odporniškemu gibanju in na metodah, katere je Gestapo uporabil, da je pridobil informacije o tem gibanju. Opisano je tudi stanje v mariborskih kazenskih zavodih, v katere je okupator zapiral vse državi nevarne ljudi in tiste, ki so bili predvideni za izgon. V nalogi smo tudi predstavili streljanje talcev in zapisal zakaj je bilo to storjeno ter kakšno število ljudi so ubili. V zadnjem poglavju smo opisali nürnberške procese in povojne obsodbe gestapovskih vodij, med drugim tudi proces šefa varnostne policije in varnostne službe Josefa Vogta.
Ključne besede: Spodnja Štajerska, Maribor, Gestapo, odporniško gibanje, streljanje talcev, Josef Vogt, mariborski sodni zapori, mariborska moška kaznilnica
Objavljeno: 14.05.2014; Ogledov: 3113; Prenosov: 650
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

9.
JAKOB ŠOLAR - POZABLJEN V SEDANJOSTI, NA ZATOŽNI KLOPI V PRETEKLOSTI
Tina Esih, 2013, diplomsko delo

Opis: Jakob Šolar sodi med Slovenci med največje intelektualce svojega časa in je bil velik strokovnjak na področju slovenistike. Pričujoči dokumenti ob njegovem imenu vsebujejo nazive profesor, duhovnik, jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, prevajalec, urednik, organizator izdajanja in soavtor učbenikov. Ob vsem tem je bil tudi politično aktiven. Ustvarjal in deloval je pred, med in po 2. svetovni vojni. Komunistična partija (ki si je že med vojno zagotovila dominanten položaj) je uradno prevzela vse vajeti v svoje roke in (s pomočjo UDV) po 2. svetovni vojni začela preganjati svoje domnevne »sovražnike«. Med njimi so se znašli predstavniki t. i. »bele« in »plave garde«, ostanki nekdanjih političnih strank, člani Katoliške akcije, zastopniki Cerkve, sodelavci Intelligence Servicea itd. V množici posameznikov, ki so jih v imenu Partije poslali na zatožno klop, je bil tudi Jakob Šolar. Na Šolar-Fabijanovem političnem sodnem procesu (poteka od 28. do 30. december 1952), ki ga je UDV skrbno in do najmanjše podrobnosti načrtovala že mesece vnaprej, so ga (pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani) obtožili izdajalskega delovanja med vojno (sodeloval je v t. i. »NOG sovražnih formacijah«, in sicer Slovenski zavezi, Pobratimu oziroma Narodni legiji in Slovenskem katoliškem bloku) in povezovanja z emigrantskimi agenti po vojni (predvsem z »disidentom« Francem Jezo). 30. decembra 1952 je bila razglašena »Sodba v imenu ljudstva« in Jakoba Šolarja so (po že preživeti dachauski izkušnji) še enkrat strpali za zapahe. Njegovo 10-letno zaporno kazen so kasneje prepolovili. Obsodba na montiranem sodnem procesu je neugodno vplivala na njegovo nadaljnje delovanje (predvsem na SAZU).
Ključne besede: Jakob Šolar, 2. svetovna vojna, komunistična partija, politični sodni proces, Slovenska zaveza, Pobratim, Slovenski katoliški blok, politična sredina, Cerkev.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1609; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (633,83 KB)

10.
PREBIVALSTVO NA GORIŠKEM V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA V LUČI POPISOV PREBIVALSTVA
Mihael Uršič, 2013, diplomsko delo

Opis: Goriška je danes najzahodnejši del slovenskega državnega ozemlja in je bila skozi svojo zgodovino vedno mejno območje. V grobem jo lahko označimo za mejo med romanskim, germanskim in slovanskim svetom z mešanico različnih ljudstev, ki so tekom zgodovine prehajala to območje, z njim trgovala, izmenjevala, ga raziskovala, se tu vojskovala ter ga tudi plenila. Prva polovica 20. stoletja pa je bila za Goriško deželo še bolj kruta. To obdobje je polno pretresov in sprememb, ki so oblikovale življenje prebivalcev tega območja in jim pustile trajen pečat. Skozi kratko časovne obdobje je bila dežela podvržena dvema svetovnima morijama (prva in druga svetovna vojna), številni prebivalci pa so bili med vojnama tudi izseljeni. Obdobje po drugi svetovni vojni je Goriški deželi prineslo “bridki konec”, ko je bila s pariško mirovno pogodbo razdeljena med Jugoslavijo in Italijo. V obravnavanem obdobju je bilo na Goriškem izvedenih pet uradnih popisov prebivalstva (leta 1910, 1921, 1931, 1936 in 1948), dva tajna popisa (leta 1933 in 1939), ter povojni popis leta 1945. Ti popisi nam dajejo lep vpogled v demografske spremembe, ki so sledile političnim, vojaškim in narodnostnim konfliktom ter gospodarskim razmeram ob razpadu monarhij, vzponu diktatur in kaotičnim razmeram ob vzpostavitvi železne zavese. Nekateri popisi so pomanjkljivi ali neprimerljivi med seboj zaradi spreminjajočih se kriterijev popisov in so le približek resničnega demografskega stanja takratnega časa. Zaradi tega ostajajo med zgodovinarji vse do današnjih dni številna nerešena vprašanja in nejasnosti.
Ključne besede: prebivalstvo, popisi prebivalstva, etnična struktura, statistični podatki, Goriška, Julijska krajina.
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1678; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (8,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici