1. Ekonomičnost reje krav dojilj na srednje veliki ekološki kmetiji – študija primeraMaja Vocovnik, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Na študiji primera srednje velike ekološke kmetije (25,2 GVŽ) smo ocenjevali ekonomičnosti reje krav dojilj za leto 2016. V modelni kalkulaciji smo simulacijsko ocenili vse pomembnejše ekonomske parametre: skupne stroške, skupne prihodke, finančni rezultat, lastno ceno in koeficient ekonomičnosti. Na podlagi ocenjenih ekonomskih parametrov smo ugotovili, da je kmetija poslovala s pozitivnim finančnim rezultatom, ki je znašal 306,96 €. Z ozirom na ocenjeno vrednost koeficienta ekonomičnosti lahko trdimo, da je proizvodnja ekonomsko upravičena, saj je ta 1,01. Izvedena je bila tudi analiza občutljivosti, pri kateri smo predpostavili, da bi na kmetiji prodali več genetsko brezrožnih plemenskih živali in ekonomsko upravičili rejo krav dojilj z višjim koeficientom ekonomičnosti (1,11) in višjo oceno finančnega rezultata (3.857,27 €).
Ključne besede: reja krav dojilj, ekonomika, kalkulacije skupnih stroškov, analiza občutljivosti
Objavljeno v DKUM: 29.09.2017; Ogledov: 2316; Prenosov: 206
 Celotno besedilo (649,19 KB) |
2. Comparison of longevity and production traits of Holstein and Simmental cows of different origin in SloveniaMarjan Janžekovič, Marko Ocepek, Tadej Virk, Dejan Škorjanc, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of this research was to establish whether there are differences in the longevity and production characteristics within the studied breeds of cows of different origin. Holstein cows of Slovenian (461) and foreign (356) origin and Simmental cows of Slovenian (261) and foreign (43) origin were studied. Only culled animals that previously had between 1 and 9 lactations were included. The analyzed properties consisted of characteristics related to the longevity and lifetime productivity. Compared with Slovenian cows, imported Holstein cows had a significantly longer calving interval (1210±31 days, 1337±39 days, P=0.008), a longer dry period (172±6 days, 192±7 days, P=0.022), and a significantly lower daily milk yield (23.0±0.2 kg, 22.0±0.3 kg, P=0.002). Significant differences between Simmental cows of Slovenian and foreign origin were observed in functional productivity (1317±52 days, 1808±186 days, P=0.006), longevity (2175±53 days, 2701±145 days, P=0.004), and duration of lifetime lactation (990±38 days, 1265±137 days, P=0.037).
Ključne besede: cows, Holstein breed, Simmental breed, production properties, longevity
Objavljeno v DKUM: 10.07.2017; Ogledov: 1453; Prenosov: 124
Celotno besedilo (269,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme po domačih in tujih bikihKatja Tuš, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme (LS) in križank z lisasto pasmo (LSX) glede na izvor očeta. V proučevanje smo vključili 100 krav (49 krav LS in 51 LSX), ki so prvič telile od leta 1994 do vključno 2014 na eni kmetiji, kjer so bile v enaki oskrbi z enakimi pogoji reje. Preučevali smo 7 lastnosti, ki se nanašajo na količino in kakovost mleka, 11 funkcionalnih lastnosti in 9 plemenskih vrednosti (PV). Najmlajše so telile krave LSX, ki so bile potomke tujih očetov. Dosegle so največ laktacij in s tem najvišjo starost ob izločitvi ter najkrajšo dobo med telitvama. Statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) smo ugotovili pri povprečni prirejeni količini mleka in beljakovin v standardni laktaciji, kjer so bile boljše krave LS, potomke slovenskih očetov. Pri primerjavi količine mleka pri posamezni laktaciji smo ugotovili, da so krave LSX, potomke tujih očetov, v vseh laktacijah namolzle več mleka. Največ so namolzle v peti laktaciji, kjer je bila razlika tudi statistično značilna (p ≤ 0,05). Pri primerjavi plemenskih vrednosti smo ugotovili, da so imele potomke in matere potomk LS pasme slovenskih očetov boljše plemenske vrednosti kot potomke tujih očetov.
Ključne besede: krave molznice, lisasta pasma, izvor plemenjaka, proizvodne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 24.02.2017; Ogledov: 1939; Prenosov: 94
Celotno besedilo (875,72 KB) |
4. Spremljanje kondicije krav molznic lisaste pasme med laktacijoDanijel Lep, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Namen diplomskega dela je spremljanje telesne kondicije krav molznic lisaste pasme in ugotoviti morebitne medsebojne povezave med proizvodnimi lastnostmi in telesno maso. V raziskavo, ki je trajala 6 mesecev, je bilo vključenih 31 molznic. Molznice se je enkrat mesečno tehtalo, ocenila se jim je telesna kondicija in spremljala količina in kakovost mleka. Ugotovili smo, da je ocena telesne kondicije bolj uporaben podatek kot podatek o telesni masi. Kondicija se najhitreje spreminja v prvih treh mesecih po porodu, saj takrat molznice izgubijo največ telesne mase, imajo pa v tem obdobju najvišjo povprečno dnevno mlečnost. Poleg spremljanja telesne kondicije je zelo pomembno tudi spremljanje vsebnosti maščob in beljakovin v mleku, saj nas lahko vsi ti podatki skupaj zgodaj opozorijo na morebitne presnovne motnje molznice. Manj produktivne molznice začno že v prvi polovici laktacije z nalaganjem telesnih maščob in imajo ob presušitvi previsoko oceno kondicije, kar vodi v presnovne težave v naslednji laktaciji.
Ključne besede: krave molznice, telesna kondicija, laktacija, telesna masa
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 2119; Prenosov: 227
Celotno besedilo (900,87 KB) |
5. Vpliv dodatka melase na zauživanje krme in prirejo mleka pri kravah molznicahDenis Vasle, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Za poizkus smo se odločili, ker večina že opravljenih poizkusov z dodatkom melase temelji na obrokih, kjer primanjkuje energije. V poskusu smo želeli ugotoviti vpliv dodajanja različnih koncentracij melase na zauživanje krme in prirejo mleka pri kravah molznicah. Živali v poizkusu so bile ločene v dve skupini, glede na mlečnost in dolžino laktacije. Prva skupina, v kateri je bilo 13 krav črno-bele pasme, je imela krmni obrok izračunan za 25 litrov mleka na dan. V drugi skupini je bilo 22 krav, od katerih sta bili dve rjave pasme, ostalih 20 pa črno-bele pasme. Te krave so imele obrok izračunan za 35 litrov mleka na dan. Poskus je bil razdeljen v tri obdobja in v vsakem obdobju smo spremljali količino namolzenega mleka, količino pokladanega krmnega obroka, ostanka krmnega obroka, porabo vode in temperaturo okolja. Izračunali smo zauživanje krme in ga primerjali z normativnimi vrednosti. Prvo obdobje je potekalo brez dodatka melase. V drugem obdobju smo v optimiziran obrok dodali 1,2 % melase (500 g/kravo/dan) ter v tretjem obdobju dodali 2,4 % melase (1000 g/kravo/dan). V poizkusu smo ugotovili, da je dodatek melase povečal konzumacijo krme in zmanjšal prebiranje, kar je posledično doprineslo višjo vsebnost mlečnih maščob in beljakovin. Na tako izvedenem poizkusu nismo ugotovili, da bi dodatek melase izboljšal prirejo mleka.
Ključne besede: krave molznice, prireja mleka, konzumacija, melasa
Objavljeno v DKUM: 29.09.2015; Ogledov: 3304; Prenosov: 335
Celotno besedilo (1,07 MB) |
6. MOŽNOSTI MERJENJA MASE S POMOČJO LASERSKIH TIPALTina Zaletinger, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu je predstavljena alternativna možnost merjenja mase s pomočjo laserskih tipal, kjer je bil zastavljen cilj, da bi tak način merjenja v realnem okolju omogočal hitrejše in bolj pogosto merjenje mase, brez dodatnih stroškov in delovne sile. Za izvedbo simulacije meritev sta bili predvideni dve različni laserski tipali SICK LMS111 in SICK TIM310 ter dodatna kamera znamke The Imaging Source tip DBK31BU03 za sinhronizacijo zajema podatkov. V fazi razvoja prototipne aplikacije je bilo ugotovljeno, da tipalo TIM310 v razvojnem okolju nima podpore, zato smo ga morali v praksi izpustiti. Meritve pa so bile tako izvedene ob uporabi tipala SICK LMS111 in ob podpori digitalne kamere. Zaradi uporabe le enega laserskega tipala smo se omejili na simetrične predmete, katerih premike smo zaznali s pomočjo digitalne kamere, trenutno obliko pa ugotovili s pomočjo laserskega tipala. Glede na vse izmerjene oblike zaznanega predmeta smo lahko ocenili njegovo prostornino, kar ob podatku specifične gostote poda njegovo maso. Glede na izmerjene primere je bilo ugotovljeno, da je napaka predstavljenega sistema 17,83 %; standardni odklon pa 8,63 %.
Ključne besede: merjenje mase, laserska tipala, kamera, prostornina
Objavljeno v DKUM: 28.09.2015; Ogledov: 1395; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,08 MB) |
7. |
8. |
9. UGOTAVLJANJE KONDICIJE KRAV MOLZNIC NA OSNOVI MERITEV Z ULTRAZVOKOMUrška Močnik, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Cilj proučevanja je bila uporaba ultrazvoka za ugotavljanje kondicije (BCS) krav molznic. Vključevala je 41 krav molznic, od tega jih je bilo 10 črno-bele pasme, 13 lisaste pasme in 18 križank. Primerjali smo kondicijo krav, in sicer na osnovi subjektivne ocene dveh izkušenih ocenjevalcev in ocen, ki temeljijo na ultrazvoku debeline maščobnega tkiva. Ugotovili smo, da ni statističnih razlik, razen razlik, povezanih s pasmo. Medtem ko se BCS lisaste pasme, ki znaša 3,71 ± 0,52, ne razlikuje od kondicije križank, ki znaša 3,76 ± 0,36, se pa razlikuje od kondicije črno-bele pasme, ki znaša 3,25 ± 0,39.
Ključne besede: krave molznice, kondicija, ultrazvok
Objavljeno v DKUM: 04.05.2015; Ogledov: 1720; Prenosov: 89
Celotno besedilo (507,96 KB) |
10. VPLIV NAČINA KRMLJENJA MOLZNIC NA KOLIČINO IN KAKOVOST MLEKA TER KONZUMACIJSKO SPOSOBNOSTFlorjan Pevec, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti vpliv načina krmljenja molznic na kakovost mleka in konzumacijsko sposobnost. V raziskavo je bilo vključenih 30 krav molznic črno bele pasme. Proučevali smo 2 različna načina krmljenja in sicer s krmilno mešalno prikolico ter klasično. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v sestavi in količini mleka ter v konzumacijski sposobnosti. Pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico se mlečnost krav zviša ne glede na stadij laktacije in zaporedno laktacijo in sicer iz 17,46 ± 6,65 kg mleka/dan na 19,38± 6,12 kg mleka/dan. Vsebnost beljakovin se je prav tako zvišala iz 3,57 % ± 0,33 na 3,61 % ± 0,28. Konzumacija se je pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico zvišala za 7,9 %, ostanki krme pa so se zmanjšali kar za 44,4 %. Pri krmljenju molznic s krmilno mešalno prikolico prihranimo na delovnem času in naporu v primerjavi s klasičnim krmljenjem, pri tem pa dobimo tudi boljše proizvodne rezultate, kot pri klasičnem načinu krmljenja.
Ključne besede: krave molznice, način krmljenja, konzumacija krme, prireja mleka, sestava mleka
Objavljeno v DKUM: 04.05.2015; Ogledov: 2148; Prenosov: 315
Celotno besedilo (705,36 KB) |
