| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Okoljski odtis pridelave soje pri različnih načinih obdelave tal
Dejan Medved, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv obdelave s plugom, konzervirajoče obdelave tal in direktne setve na okoljski odtis soje. Pridelava soje se je izvajala na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v letu 2016. Pridobljene podatke smo analizirali s programom SPIonWeb, pri čemer smo dobili izračune ekoloških vplivov tehničnih postopkov na okolje tekom vegetacije. Rezultati so pokazali, da največji okoljski odtis (SPI) predstavlja obdelava s plugom, sledita ji konzervirajoča obdelava tal in direktna setev. Ugotovili smo, da ima obdelava s plugom največji okoljski odtis v vrednosti 28,2 gha (globalnih hektarjih), sledi ji konzervirajoča obdelava z vrednostjo 23,6 gha in direktna setev z vrednostjo 23,2 gha. V prihodnosti bomo morali na obravnavanem področju prilagoditi in izboljšati pridelovalne tehnike in razmisliti, kako zmanjšati okoljski odtis s spodbujanjem načinov obdelave tal, ki ne povečujejo emisij ogljikovega dioksida.
Ključne besede: izpust ogljikovega dioksida / obremenitev potencialnega globalnega ogrevanja / okoljski odtis / obdelava tal
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 571; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Optimiziranje uporabe stroja za vrstno odstranjevanje plevelov orizzonti orion
Gregor Krajnc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo testirali, kako različna vozna hitrost, kot uporabe vretena in naknadna uporaba okopalnika vplivajo na količino odstranjenih plevelov v sadovnjaku v pasu pod drevesi. Pri raziskovanju smo uporabili stroj Orizzonti Orion, s katerim smo testirali nitkarja Ecology Kit in Speed Green ter okopalnik Orion. Nitkarja Ecology Kit in Speed Green smo testirali pri voznih hitrostih 2,2 km/h in 3,5 km/h, naknadno smo še nitkar Speed Green testirali pri 60° kotu vretena. Okopalnik Orion smo testirali pri vozni hitrosti 2,2 km/h samostojno, naknadno pa še v souporabi z nitkarjem Ecology Kit, kjer smo želeli ugotoviti, ali se upraviči dvojni prehod. Rezultate smo merili dvakrat; prve meritve smo opravili takoj po odstranjevanju, druge pa po dveh tednih po odstranjevanju. Poskus se je izvajal na posestvu kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor v Gačniku, ki je v lasti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Najslabše rezultate smo dosegli pri samostojni obdelavi z okopalnikom Orion zaradi višine in gostote plevelov, saj je preživela večina plevelov, edini odstranjeni pleveli so bili samo najmanjši pleveli do višine 5 cm. Za ostale smo ocenili, da so bili samo zamaknjeni in so po obdelavi normalno nadaljevali z rastjo. Pri primerjavi vozne hitrosti 2,2 km/h in 3,5 km/h z nitkarjema Ecology Kit in Speed Green smo prišli do zaključka da smo pri vozni hitrosti 2,2 km/h v obeh primerih dosegli mnogo boljše rezultate, zaradi količine odstranjenih plevelov takoj po tretiranju in višine plevelov ter zaraščenosti pasu s pleveli, ki smo jih izmerili pri na drugih meritvah. Naknadna uporaba okopalnika za nitkarjem se je izkazala za neopravičeno. Zaključujemo, da smo najboljše rezultate dosegli pri obdelavi z nitkarjem Speed Green pri vozni hitrosti 2,2 km/h in zamiku vretena za kot 60° kot zaradi količine odstranjenega plevela in širine obdelanega pasu takoj po odstranjevanju ter višine plevela na drugih meritvah.
Ključne besede: pleveli, vozna hitrost, mehansko odstranjevanje, optimizacija, nitkar
Objavljeno: 29.09.2017; Ogledov: 862; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

3.
Building of mini digester for mesophilic anaerobic digestion
Bogomir Muršec, Peter Vindiš, 2009, strokovni članek

Opis: Anaerobic digestion is the biological degradation of organic material in the absence of air andmayimply environmental benefits with regard to waste treatment, pollution reduction, energy production, and improvements in agricultural practices. Ananaerobic digester is a system that harnesses this natural process to treat waste, produce biogas that can be converted to heat and electricity and anaerobic digestate, a soil improving material. The paper presents the building of a mini digester for mesophilic anaerobic digestion.With the mini digester the amount of biogas production (methane) from different organic wastes is observed. The basic structure is made of stainless steel, on which other components are fixed. The most important components are the eudiometers, pump and heater with thermostat, fermenters, thermometer and barometer. The experiment is made according to DIN 38 414, part 8. After building of a mini digester some experiments with different organic materials are made.
Ključne besede: mini digester, mesophilic anaerobic digestion, organic wastes
Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 716; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (493,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Razvoj modela sestave različnih rastlinskih substratov za proizvodnjo bioplina
Matjaž Ošlaj, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Najpomembnejši ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti je povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije. Slovenija mora, tako kot ostale države EU, na področju razvoja obnovljivih virov energije doseči ambiciozne cilje, ki bodo tako prispevali k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanju učinkov na okolje, gospodarski rasti in razvoju delovnih mest ter zaposlenosti. Potrebno je iskati nove obnovljive vire, ki v svetu igrajo vse pomembnejšo vlogo pri proizvodnji energije. Proizvodnja bioplina z anaerobno fermentacijo je ena izmed tehnologij za proizvodnjo energije, trajnostno obdelavo odpadkov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Z raziskavo smo preučili energetsko vrednost rastlinskih vrst. S tem namenom smo izvajali poljske in laboratorijske poskuse v letih 2010 in 2011. Z optimatizacijo anaerobnega procesa fermentacije novih substratov za proizvodnjo bioplina smo uporabili poskusni reaktor. Pridobivanje bioplina iz energetskih substratov smo izvedli po nemškem standardu DIN 38 414, del 8. Anaerobno digestijo smo izvedli z osnovnim substratom prašičje gnojevke in v različnih sestavah sosubstrata. Sosubstrat smo sestavljali v različnih kombinacijah energetskih rastlin. Za sosubstrat smo uporabili koruzo (glavni posevek), koruzo (strniščni posevek), tritikale (glavni posevek), sirek (glavni posevek), mešanico rastlin za pridelavo biomase (glavni posevek) in koruzo za zrnje (zrnje v fazi voščene zrelosti). Podatke, vključene v raziskavo, smo analizirali s programi MS-Excel 2013 in SPSS (SPSS. Inc., Chicago, IL) ter programom R, verzije 3.0.2. Ločeno smo obravnavali in izračunali aritmetično sredino in standardni odklon. Z enosmerno analizo variance smo ugotavljali vpliv različnih mešanic poljščin na nekatere proučevane spremenljivke. Z multiplo regresijo smo ugotavljali vpliv spremenljivk (sestava substrata) na količino proizvedenega bioplina in količino proizvedenega biometana. Na osnovi MM-metode in OLS-metode smo izdelali več modelov, ki omogočajo napoved proizvodnje bioplina in biometana iz substrata s sosubstratom. Z rezultati poljskih in laboratorijskih analiz smo razvili računalniški model BIOPLIN, s katerim lahko napovedujemo proizvodnjo bioplina in biometana iz določenega substrata in sosubstrata na osnovi metode DIN 38 414. Model za napoved proizvodnje bioplina in biometana je sestavljen iz štirih podmodelov, ki so sestavni del glavnega modela. Koruzo, ki je ključna pri proizvodnji bioplina lahko nadomestimo z drugimi mešanicami sosubstrata. Sestava substrata vpliva na kvaliteto in kvantiteto nastalega bioplina in biometana.
Ključne besede: anaerobna fermentacija, bioplin, substrat, sestava substrata, model, statistični model
Objavljeno: 12.01.2017; Ogledov: 1331; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

5.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA EKOLOŠKI ODTIS PRI OLJNI OGRŠČICI
Sašo Kebrič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo vrednotili, kako vplivajo različni načini obdelave oljne ogrščice na okolje. Izračunali smo ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida in potencial globalnega segrevanja (GWP). Pri raziskovanju smo primerjali tri načine obdelave tal: konvencionalno obdelavo, konzervirajočo obdelavo in direktno setev, z namenom ovrednotiti, kateri način obdelave tal pri pridelavi oljne ogrščice je najprimernejši z okoljskega vidika. Praktični poskus se je izvedel na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v kraju Podova. Rezultati kažejo, da je največjo obremenitev za okolje prinesla konvencionalna obdelava, z ekološkim odtisom (Sustainable Process Index oziroma SPI) 41,7 gha, sledita ji konzervirajoča obdelava, s SPI 37,6 gha in direktna setev s SPI 36,6 gha, ki je bila za okolje najmanj obremenjujoča. Pri primerjavi količine izpustov CO2 na enoto pridelka smo ugotovili, da je bil ta enak pri konvencionalni obdelavi in direktni setvi (0,46 kg/enoto) ter manjši pri konzervirajoči obdelavi (0,34 kg/enoto). Pri primerjavi obremenitve GWP na enoto proizvoda oljne ogrščice smo ugotovili, da je bila ta največja pri konvencionalni obdelavi tal (4,17 kg/enoto), manjša pri direktni setvi (1,94 kg/enoto) ter najmanjša pri konzervirajoči obdelavi tal (1,59 kg/enoto). Primerjava SPI na enoto pridelka pa je pokazala, da je ta največji pri direktni setvi (133,56 m2/enoto), nekoliko manjši pri konvencionalni obdelavi tal (126 m2/enoto) ter najmanjši pri konzervirajoči obdelavi tal (97,58 m2/enoto). Zaključujemo, da se je v tem poskusu konzervirajoč način obdelave tal izkazal za najprimernejšega.
Ključne besede: ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida, potencial globalnega segrevanja, obdelava tal
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1222; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

6.
KVALITETA NANOSA FFS V NASADU JABLAN V ODVISNOSTI OD HITROSTI VOŽNJE PRŠILNIKA
Špela Zupan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali in kako hitrost vožnje pri pršenju vpliva na količino depozita škropilne brozge na jablanah? Testiranje smo opravili v dveh različnih nasadih jablan pri dveh različnih hitrostih vožnje (6 in 9 km/h), dveh strojih in pri uporabi dveh različnih šob (Albuz ATR in Albuz TVI). Prvi stroj je imel standardni aksialni ventilator z enovitim zračnim tokom, drugi stroj pa je imel dva ventilatorja, ki sta imela združen tok zraka. Povečanje hitrosti vožnje iz 6 na 9 km/h povzroči povečanje izenačenosti pokrovnosti in normaliziranih depozitov znotraj različnih točk dreves in tudi med obodom krošnje in notranjim delom. Pri obeh strojih s povečevanjem hitrosti dobimo izboljšanje kakovosti nanosa na zunanjem delu krošnje. Pri prvem stroju se to zgodi predvsem na račun podaljšanja poti zraka skozi krošnjo (manjše odnašanje depozita iz robne cone), pri drugem stroju pa na podoben način in delno na račun zmanjšanja depozicije v notranjosti krošnje (večji povratni upor zračnega toka proti obodu). Uporaba šobe TVI je v primerjavi s šobo ATR pri obeh gojitvenih oblikah nekoliko izboljšala kakovost nanosa v zgornjem delu krošnje in na obodu krošnje, a nekoliko zmanjšala v spodnjem delu krošnje in na spodnji strani listov.
Ključne besede: pršilnik, nanos, depozit, hitrost
Objavljeno: 30.05.2016; Ogledov: 715; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
A Multi-criteria assessment of energy crops for biogas production
Peter Vindiš, Bogomir Muršec, Črtomir Rozman, Franc Čuš, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper presents the system for the assessment of energy crops for biogas production. The system is based on simulation modelling and multi criteria decision analysis. The deterministic simulation system consists of deterministic production simulation models that enable different types of costs calculations for the production of energy crops, electrical and heat energy in biogas production. Simulation model results were further evaluated using a qualitative multi-attribute modelling methodology (supported by the software tool DEX-i) and quantitative analytical hierarchical process - APH (supported by software toll Expert Choice 2000). The Analysis showed that by using current model the most relevant alternative used for energy crop for biogas production is maize. The maize results in the best multicriteria evaluation EC=0.248 and DEX-i evaluation = appropriate. the best alternative for maize is sorghum with multicriteria evaluation of EC=0.201 and DEX-i evaluation = less appropriate.
Ključne besede: simulation model, Expert Choice, AHP, DEX-i, energy, crops, biogas
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 712; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

8.
9.
POTENCIAL PRIDOBIVANJA BIOPLINA IZ GOSPODINJSKIH ODPADKOV V OBČINI LENDAVA
Henrik Gal, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Gospodinjski odpadki, zbrani v gospodinjstvih občine Lendava, imajo določeno energetsko vrednost, ki predstavlja neizkoriščen energetski potencial. Namen diplomske naloge je predstaviti energetski potencial zbranih organskih odpadkov v občini Lendava ter pokazati možnosti za zmanjšanje rabe kmetijskih zemljišč za potrebe bioplinarn. Podatke o zbranih količinah organskih odpadkov v občini Lendava smo pridobili od izvajalca javne službe Eko-park d.o.o. Lendava. Podatki kažejo, da se v občini Lendava na letni ravni zbere 215,22 tone organskih odpadkov. Skupni energetski potencial teh odpadkov znaša 130,89 MWh. Z obdelavo gospodinjskih odpadkov v bioplinarnah bi lahko zmanjšali potrebo po kmetijskih površinah od 2,75ha pa vse do 9 ha.
Ključne besede: gospodinjski odpadki, bioplin, anaerobna obdelava
Objavljeno: 12.03.2015; Ogledov: 979; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (777,03 KB)

10.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA OKOLJSKI ODTIS PRI OZIMNI PŠENICI
Anja Košič, 2014, diplomsko delo

Opis: Okoljski odtis (ecological footprint) predstavlja biološko produktivno površino tal in morja, ki ga potrebujemo za zadovoljitev naših potreb in za porabo onesnaženja, ki ga proizvedemo pri našem delu oziroma dejavnosti. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako različni načini obdelave tal pri pridelavi ozimne pšenice vplivajo na spust ogljikovega dioksida v okolje oziroma kakšen je okoljski odtis pri konvencionalni, konzervirajoči obdelavi tal in pri direktni setvi. Cilj diplomske naloge je, s pomočjo spletnega programa, ugotoviti, kateri način obdelave tal je najbolj primeren za pridelavo ozimne pšenice ob doseganju največjega ekonomskega učinka, največjega pridelka in najmanjšega izpusta ogljika v okolje. Na posestvu Perutnine Ptuj d.d. je bil izveden poljski poskus na dveh GERK-ih z različnim tipom tal. Na obeh lokacijah so bili izvedeni trije različni načini obdelave tal. Največji okoljski odtis pustimo s konzervirajočo obdelavo tal in znaša na GERK-u Center 157,3 ha in na GERK-u Gorica 134,8 ha. Najmanjši odtis pa pustimo pri direktni setvi in znaša na GERK-u Center 120,2 ha in GERK-u Gorica 113,7 ha. Optimalen način obdelave tal, glede na okoljski odtis, je konvencionalna obdelava tal, saj spusti v okolje srednjo vrednost ogljika in zadovoljiv končni pridelek.
Ključne besede: okoljski odtiS, ozimna pšenica, konvencionalna obdelava tal, konzervirajoča obdelava tal, direktna setev
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1763; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici