| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Konstruiranje tovorne prikolice
Mitja Vidovič, 2021, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela je bilo izvedeno konstruiranje prekucnega kesona tovorne prikolice. Na začetku so opisani veljavni zakoni, temu sledi opis uporabljenih metod konstruiranja. Za tem je na kratko opisan postopek modeliranja, na koncu pa še postopek izvedbe numerične analize s prikazanimi rezultati in končnimi zaključki.
Ključne besede: CAD, MKE, prikolica, konstruiranje
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (6,55 MB)

2.
Funkcionalna analiza endoskopskih kanil in trokarjev
Monika Vidovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Simulacije so se v zadnjih letih v laparoskopski kirurgiji zelo razširile. Okolje, kjer se izvajajo simulacije, nam omogoča, da pridobimo znanje, na pridobljenih osnovnih znanjih gradimo in s spretnostmi začetnike pripravimo na delo z bolniki. Osredotočili smo se na tehnične podrobnosti z namenom zagotavljanja varnosti bolnika. Metode: Prikazali smo funkcionalne značilnosti različnih endoskopskih kanil in trokarjev ter izdelali simulacijo uporabe kanil, ki bi na področju perioperativne zdravstvene nege pripomogla k izobraževanju in tehnikam rokovanja s kanilami in trokarji. Z vso to opremo smo prikazali vstavljanje kanil in tehnike vstopa kanil ter s tem pridobili željene rezultate. Rezultati: V sklopu simulacij smo prikazali različne vstopne tehnike ter funkcionalnost različnih kanil in trokarjev v laparoskopski model. V laparoskopiji se pogosteje uporabljajo trokarji z rezilom in optični trokarji za enkratno uporabo. Prednost trokarja z rezilom za enkratno uporabo je funkcija obturatorja, kateri ima vzmetni mehanizem, ki ob uporu in predrtju strukture delno umakne in izpostavi ostro konico rezila. Razprava in sklep: Poznavanje značilnosti kanil in trokarjev je zelo pomembno pri izvedbi laparoskopskega ali artroskopskega operativnega posega, zato vidimo simulacijo na simulacijskem modelu kot odlično priložnost za pridobivanje izkušenj in znanja ter se tako lažje izognemo nastanku napak in poškodb pri resničnem delu na bolniku. Izobražen kader je namreč tisti, ki je potreben za kvalitetno izvajanje dela v zdravstveni organizaciji.
Ključne besede: Simulacije, endoskopija, instrumenti, operacijska medicinska sestra
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 73; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

3.
Funkcionalnost programskega jezika Java iz vidika uporabniških izkušenj
Sara Vidovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Funkcionalnost programskega jezika Java bi lahko opredelili na več načinov, ki so podkrepljeni z mnogimi uporabniškimi izkušnjami. Zagotovo pa je potrebno pričeti pri samem začetku Jave in tesni povezanosti tega jezika z objektno usmerjenostjo. V to delo so zato zajeti začetki in definicije koncepta »objekt« ter objektne usmerjenosti, predstavljen je tudi glavni temelj vseh objektno usmerjenih jezikov – programski jezik Simula. Magistrsko delo je namenjeno spoznavanju programskega jezika Java in njegove funkcionalnosti. Spoznamo vzrok za nastanek obravnavanega jezika, ki obstaja med drugim tudi v prenosljivosti določenega programa. Magistrsko delo cilja predvsem na funkcionalnost Jave na različnih področjih. Ta zajemajo med drugim poslovno inteligenco, umetno inteligenco, spletne rešitve in Android platformo. Cilj naloge je določiti tisti problem in tisto prednost programskega jezika Java, ki bosta z vidika teorije kot tudi z vidika empiričnega dela najbolj izstopala. Kmalu spoznamo, da uporabniki kot problem Jave predstavljajo svoje pogoste težave pri razvijanju Android aplikacij. Ugotovimo še, da je razlog za nastanek tega jezika v bistvu tudi ključna prednost v očeh mnogih razvijalcev in inženirjev.
Ključne besede: objekt, Java, objektna usmerjenost, programiranje, uporabniška izkušnja
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 126; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

4.
Kakovost življenja bolnika z ahalazijo požiralnika po peroralni endoskopski miotomiji
Luka Ulbin, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Ahalazija požiralnika je resna redka motorična motnja požiralnika, ki bolniku bistveno poslabša kvaliteto življenja. Bolezni, z do sedaj poznanimi postopki, ne moremo popolnoma ozdraviti, lahko pa zdravimo oz. lajšamo njene simptome. Peroralna endoskopska miotomija je novejši kirurški poseg za zdravljenje ahalazije požiralnika, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja bolnika. V diplomskem delu želimo predstaviti kakovost življenja pacienta z ahalazijo požiralnika po peroralni endoskopski miotomiji. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo intervju in izdelali študijo primera bolnika z ahalazijo požiralnika, pri katerem se je kot metoda zdravljenja uporabila peroralna endoskopska miotomija. Rezultati: Iz rezultatov je razvidno, da se je bolnikova kakovost življenja po peroralni endoskopski miotomiji bistveno izboljšala. Popolnoma se je izboljšala zmožnost prehranjevanja, posledično so se izboljšali tudi vitalnost, socialno življenje, čustveno in duševno stanje bolnika. Bolnik ni imel več večjih težav z gastroezofagealnim refluksom. Ugotavljamo pa, da kronična oblika bolezni pušča nekatere probleme, ki jih sam poseg ne reši. Razprava in sklep: Peroralna endoskopska miotomija zmanjša oz. ozdravi simptome ahalazije požiralnika, s čimer izboljša kakovost življenja bolnika, vendar ne pozdravi izvora bolezni, zato je pomembno nadaljnje pridobivanje znanja na tem področju. Pomembno je, da so zdravstveni delavci seznanjeni s problematiko ahalazije požiralnika, saj lahko tako bolnik pride do čim hitrejše diagnoze in zdravljenja.
Ključne besede: Disfagija, zdravljenje ahalazije, vloga medicinske sestre, študija primera, negovalni problemi.
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 198; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (490,33 KB)

5.
Sistem za avtomatsko preizkušanje grafičnih uporabniških vmesnikov
Blaž Vidovič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo metodo za samodejno preizkušanje grafičnih uporabniških vmesnikov. Predstavimo načine preizkušanja in sodobne izboljšave avtomatizacije preizkušanja. Pri tem proučimo ustaljene pristope avtomatskega preizkušanja grafičnih uporabniških vmesnikov in predstavimo zasnovo lastnega sistema za avtomatsko preizkušanje, ki deluje na principu zajema vnosov in ponovnega izvajanja testnih primerov. V rezultatih predstavimo uspešno delovanje sistema na dveh znanih namiznih aplikacijah.
Ključne besede: preizkušanje, avtomatizacija, grafični uporabniški vmesnik
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 171; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Platforma Raspberry Pi kot avtokamera in senzor vsebnosti alkohola v izdihanem zraku
Urban Vidovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil dokazati, da lahko z nekaj denarja, znanja in časa ustvarimo svoj majhen sistem IoT, ki nudi snemanje vožnje in dokazovanje voznikove prisebnosti, nalaganje posnetka v oblak, ogled posnetkov in upravljanje z njimi. Najprej smo opisali uporabljeno tehnologijo in strojno opremo, zasnovo infrastrukture sistema, nato pa implementacijo. Sistem delimo na tri dele: odjemalca, spletno stran in vmesnik API. Vmesnik API in spletna stran sta ustvarjena z ogrodjem Node.js, odjemalec pa je napisan v programskem jeziku Python. Odjemalec izmeri vsebnost alkohola v izdihanem zraku in tako potrdi, da voznik ni pod vplivom alkohola. Nato posname vožnjo in ob povezavi na znano, zaupanja vredno omrežje posnetek naloži v oblak. Vmesnik API skrbi za komunikacijo med odjemalcem in spletno stranjo ter upravlja s podatkovno bazo. Spletna stran omogoča uporabniku registracijo in prijavo ter pregled in brisanje videoposnetkov.
Ključne besede: Raspberry Pi, avtokamera, senzor MQ3, internet stvari
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 198; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

7.
8.
9.
Otrokov prvi stik z bibarijami in prstnimi igrami
Ines Vidovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Otrokov prvi stik z bibarijami in prstnimi igrami je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Njegov poglavitni namen je srečanje otrok z bibarijami in prstnimi igrami. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili razvojne značilnosti otrok, starih od 12 do 24 mesecev, bibarije in prstne igre. Opisali smo značilnosti govornega, kognitivnega, gibalnega, socialnega in emocionalnega (čustvenega) razvoja otrok. Opredelili smo, kaj so bibarije in prstne igre, njihovo vlogo in pomen v obdobju malčka, našteli vrste in nekaj primerov. Pomemben poudarek je na tem, kako se bibarije igramo, kaj je pri bibarijah pomembno (tekst, mimika) in katere elemente vsebujejo (igra, gibanje, neverbalna komunikacija in čustva). V praktičnem delu smo z desetimi izvedenimi dejavnostmi želeli otroke seznaniti in jim približati bibarije in prstne igre. Praktičen del smo izvedli v vrtcu Osnovne šole Gustava Šiliha Laporje v skupini 14 otrok, starih od 1 do 2 let. V dejavnosti so bili vključeni vsi otroci, ki so bili v vrtcu tisti dan prisotni, ne glede na starost. Ob sami izvedbi smo opazovali njihove odzive in le-te zapisali v obliki evalvacije v analizi. Otroci so ob izvedbah bibarij in prstnih iger neizmerno uživali in se sprostili. Večkratno ponavljanje bibarij in prstnih iger je pri otrocih vzbudilo pozitivna čustva. Izražali so se preko neverbalne komunikacije (smeh, iskrice v očeh, želja po ponovitvi, plezanje v naročje). Otroci so v vseh dejavnostih venomer aktivno sodelovali. Realizirati smo uspeli vse cilje, ki smo si jih zastavili v pripravah.
Ključne besede: otrokov razvoj, bibarije, prstne igre
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

10.
Analiza napak pri komisioniranju na primeru uporabe naglavnih prikazovalnikov
Ela Vidovič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Iz analize dosedanjih študij in izvedbe lastne ugotavljamo aplikativnost naglavnih prikazovalnikov (v nadaljevanju HMD), kot alternative drugim metodam, za preprečevanje napak v procesu komisioniranja. Rezultati analize kažejo, da je za preprečevanje napak v komisioniranju uporaba »pick-by-vision« sistema bolj učinkovita od sistemov, kot so »pick-by-paper«, »pick-by-voice«, in »cart mounted display« tehnologije. Primerjava s »pick-by-light« je doprinesla manj jasne rezultate, je pa raziskava, ki je sistem HMD označila kot bolj ugoden, razliko označila kot statistično značilno. Opažamo, da uporabniki s sistemi HMD naredijo sicer več napak, kot če uporabljajo druge sisteme, vendar sistem velik del teh napak zazna in so takoj odpravljene. Napak, ki potujejo v naslednje faze, je v primerjavi z drugimi načini najmanj. Dejstvo je pomenljivo, saj tudi zaznane napake vplivajo na produktivnost in motivacijo komisionarja. Zaznane napake v naši študiji so kljub takojšni odpravi imele zaradi podvajanja dela močnejši takojšni učinek na produktivnost uporabnika. Najpogostejše napake v dosedanjih študijah so izbor napačnega izdelka, napačna količina ter izpuščen delovni nalog. Redkeje se pojavljajo napake v postopku dela. Naša študija je vključevala nekoliko bolj zaprt sistem, ki mnogih napak ni dopuščal. Zato sta najpogostejši napaki odlaganje izdelka na napačno lokacijo ter premik napačnega izdelka. Posledica napak, ki so bile odpravljene še med delom, je predvsem podaljšan čas komisioniranja. Nezaznane napake pa bi v resničnih aplikacijah sistema HMD pustile ostrejše posledice. Pri našem eksperimentu so zaradi metode dela nekatere posledice tudi nezaznanih napak razvidne kmalu po nastanku. Ker odlaganje izdelkov ni potekalo z uporabo vozičkov za odlaganje, temveč smo izdelke med delom le premikali iz ene pozicije na skladiščnem regalu na drugo, je bilo v primeru napake to mogoče zaznati že ob naslednjem premiku istega izdelka. Do 99 % vseh napak so komisionirni sistemi zaznali še tekom dela in tako niso potovale v nadaljnje faze dela. Vsaka nezaznana napaka je tekom našega eksperimenta negativne posledice pustila v povprečju na še dodatnih 1,8 opravilnih vrsticah delovnega naloga. V nasprotju s pričakovanji iz pridobljenih rezultatov ni mogoče sklepati, da število napak pada s časom in izkušnjami pri delu. Prav tako ni bilo mogoče dokazati, da bi bili sistemi, ki uporabljajo sledenje, bolj učinkoviti za preprečevanje napak kot sistemi brez sledenja.
Ključne besede: komisioniranje, napake, HMD, pametna očala, pick-by-vision, skladiščenje
Objavljeno: 06.01.2020; Ogledov: 385; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (976,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici