1. Motiv plesa v likovni umetnosti v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja : magistrsko deloMateja Duh, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Motiv plesa v likovni umetnosti v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja smo raziskovali tematiko plesa kot motiv, ki se pojavlja v likovnih delih. Govorili smo nasploh o plesu in o tem, kako se je pojavil v likovni umetnosti. Motiv smo raziskovali v evropskem prostoru v časovnem okviru od druge polovice 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja.
Motiv, ki smo ga raziskovali, smo podrobneje interpretirali na podlagi izbranih avtorjev.
Naša glavna predpostavka je bila, da se izbrani motiv razlikuje glede na zgodovinski kot tudi individualni-psihološki kontekst, v katerem je umetniško delo nastalo.
Želeli smo ugotoviti, kakšen vpliv so imele umetniške smeri, ki so se v tem času razvijale na umetnike ter njihova dela, in kako se je to odražalo pri upodobitvah motiva plesa. Zanimal nas je tudi vpliv individualnega družabnega življenja na umetniška dela. Spraševali pa smo se tudi po namenu in funkciji slikarskih del.
Ključne besede: ples, glasba, barve, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 289; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (1,95 MB) |
2. |
3. |
4. ILUSTRACIJA V 20. STOL. IN DIGITALNO ILUSTRIRANJEViktor Höchtl, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem raziskal zgodovino ilustracije in s pomočjo deskriptivne metode strnjeno predstavil ilustracijo in njen razvoj v 20. stol. v Evropi in Severni Ameriki vključno z nekaterimi predstavniki določenega geografskega področja. Diplomsko delo prav tako orisuje razvoj tehnologije, še posebej računalnika, in kako je le-ta vplivala na razvoj ilustracije in postopke produkcije, tiska in publikacije. Ker je področje digitalne ilustracije v Sloveniji precej neraziskano, sem se v empiričnem delu diplomskega dela naslonil predvsem na digitalni medij. S komparativno metodo in metodo analize sem ugotavljal prednosti in slabosti digitalne ilustracije nasproti analognim tehnikam, njene možnosti publikacije in vpliva na ilustracijo samo. Z empirično metodo in metodo analize sem izdelal 6 ilustracij, skozi katere navedem svoje postopke produkcije in publikacije. Naslonim se na programa Adobe Photoshop in Adobe Illustrator kot primera rasterske in vektorske programske opreme.
Ključne besede: ilustracija, 20. stoletje, vektor, raster, digitalno, dizajn, vizualna komunikacij
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 1528; Prenosov: 245
Celotno besedilo (18,82 MB) |
5. DVOREC TURNIŠČE IN PROBLEMATIKA NJEGOVE RABEAnja Mohorko, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo iz umetnostno zgodovinskega vidika obravnava dvorec Turnišče in problematiko njegove rabe. Za boljše razumevanje teme je na začetku predstavljen razvoj baroka v Evropi in Sloveniji s poudarkom na baročni arhitekturi. Obsežneje je predstavljen razvoj baročne arhitekture v 17. in 18. stoletju v Sloveniji, ki ga je doslej obravnaval predvsem Nace Šumi. Sledi zgodovina dvorca, ki se prične z njegovim lastništvom in gradbeno zgodovino. Znotraj gradbene zgodovine so obravnavane tudi vse prezidave, ki so potekale skozi čas. Nadalje je predstavljen arhitekt Johan Joachim Carlone, ki je domnevno zgradil dvorec za grofe Thurne.
Skozi nalogo so raziskani tudi vsi posegi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor znotraj dvorca, ki so potekali v zadnjih desetletjih. Naslednji sklop naloge je posvečen aktualni problematiki dvorca, ki se dotika lastništva in možnosti nadaljnje uporabe. Ob tem so obravnavani vsi možni predlogi izrabljanja gradu, ki so bili podani na Mestno občino Ptuj.
Diplomsko delo temelji na obravnavi dvorca iz umetnostnozgodovinskega vidika, dotika pa se tudi vprašanja rabe, ki ni nujno umetnostnozgodovinska. Lastništvo dvorca in gradbeni posegi vanj so obravnavani kronološko, za boljšo vizualizacijo in razumevanje pa so dodani načrti, vedute in ostalo slikovno gradivo.
Ključne besede: Barok, baročna arhitektura, dvorec, Turnišče pri Ptuju, Štajerska, grofje Thurn, vrtna zasnova, Johan Joachim Carlone
Objavljeno v DKUM: 25.09.2014; Ogledov: 2206; Prenosov: 323
Celotno besedilo (2,66 MB) |
6. KUŽNO ZNAMENJE V MARIBORUEva Božič, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem razširila svoje dosedanje znanje o Kužnem znamenju v Mariboru. Primerjala sem ga z znamenji v Ljubljani, Radljah ob Dravi in na Ptuju. V prvem delu diplomske naloge me je zanimalo, zakaj so na znamenju poleg svetega Roka in svetega Sebastijana, ki sta priprošnjika zoper kugo, prisotni tudi drugi svetniki, ki so bili sicer v Mariboru posebej čaščeni, niso pa imeli posebne povezave s kugo; to so sveti Frančišek Asiški, Frančišek Ksaver, Donat in Anton Padovanski. Meščani Maribora so namreč sami določili, kateri svetniki bodo postavljeni na znamenje, glede na to, kateri so jim bili najbliže.
Originalni kipi iz Kužnega znamenja so shranjeni v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor in v Pokrajinskem muzeju. Ugotovila sem, da so originali zelo slabo ohranjeni, saj se za znamenje ni pravilno skrbelo, kar je pripomoglo k njegovemu propadu. Izgubila sta se tudi dva kipa svetnikov – svetega Janeza Krstnika in Janeza Nepomuka. Tudi na kopiji znamenja se že poznajo vplivi vremena.
Drug del diplomske naloge sem posvetila primerjavi Kužnega znamenja v Mariboru z znamenji v Ljubljani, Radljah ob Dravi in na Ptuju. Vsa znamenja so si izredno podobna, saj so zgrajena po določenem sistemu – spodaj imajo razgiban del, na katerem so velikokrat postavljeni kipi svetnikov, v višino pa se dviguje steber, na vrhu katerega stoji Marija, ki ima lahko v rokah Jezusa. Takšni sta znamenji v Mariboru in Radljah ob Dravi. V Ljubljani je del, na katerega so postavljeni svetniki, dvignjen v višino, na Ptuju pa je edina figura na znamenju Marija.
Ključne besede: Kužno znamenje, Marijin steber, kuga, Maribor, Ljubljana, Ptuj, Radlje ob Dravi, sveti Frančišek Asiški, sveti Frančišek Ksaver, sveti Sebastijan, sveti Rok, sveti Donat, sveti Anton Padovanski, Marija.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2014; Ogledov: 5084; Prenosov: 696
Celotno besedilo (4,79 MB) |
7. POGLED NA FIGURO V OPUSU AUGUSTA RODINABiljana Mujović, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Pogled na figuro v opusu Augusta Rodina so predstavljeni način in karakteristike Rodinovega ustvarjanja, ki so opredeljeni skozi njegove izbrane kipe in kiparske skupine. Predstavljen je izjemen pogled umetnika na figuro in želja, da bi v kiparskem materialu izrazil življenje. Pri doseganju živosti figure in izrazu notranjega stanja si je pomagal z upodobitvijo kretenj, gibanja, govorico telesa, obraznih izrazov, stičnih točk, modeliranja mišic in obdelavo ploskve.
Začetek naloge zajema predstavitev umetnika in kratek poudarek njegovega zgleda po renesančnem kiparstvu. Nadaljevanje se osredotoča na predstavitev karakteristik njegovega ustvarjanja. Predstavimo figuro Bronasta doba, ki v njegovem ustvarjanju prikazuje rojstvo kretnje in Janeza Krstnika, ki je v njegovem opusu pomemben zaradi prikaza gibanja. Scensko vrednost v likovni umetnosti predstavimo na Calaiskih meščanih. Sledi predstavitev zaznave čutnosti in povezanosti dveh teles skozi stične točke na figurah Poljub in Večna pomlad. S prikaza popolnih teles preidemo na opis figure Stara orožarka in videnja lepote v ''grdem''. Proti koncu naloge so predstavljeni pogledi na modeliranje na Rodinovem najbolj znanem delu, Mislec. Zaključimo z bistveno ugotovitvijo Rodina, da je telo sestavljeno iz ploskev, katere naj bi same po sebi predstavljale živost in razgibanost, kar je namenoma prikazano na anatomsko necelostnih figurah Korakajoči mož in Iris, božji poslanki.
Ključne besede: Auguste Rodin, zgodovina kiparstva, modeliranje, stične točke, ploskev, fragment.
Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 1735; Prenosov: 360
Celotno besedilo (1,95 MB) |
8. SKOZI ZGODOVINO AVTOPORTRETA DO WARHOLA IN LASTNE PODOBENika Praprotnik Žmavcer, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Skozi zgodovino avtoportreta do Warhola in lastne podobe je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V prvem delu, ki je namenjen zgodovinskemu pregledu avtoportreta, na osnovi najbolj poznanih avtorjev in njihovih umetniških del predstavljam razvoj te ikonografske zvrsti po zgodovinskih obdobjih od prvih začetkov v starem veku pa vse do obdobja moderne umetnosti, natančneje do poparta. Tako povzemam vse glavne značilnosti razvoja avtoportreta. Zgodovinski pregled razširim z opisom razvoja metaforičnega avtoportreta v obdobju abstraktnega ekspresionizma po drugi svetovni vojni in razpravo navezujem na umetniško gibanje popart, značilno za zahodni kapitalistični svet. Popart je namreč izhodišče mojega lastnega ustvarjanja, predstavljenega v praktičnem delu diplomskega dela, in mu zato namenjam več pozornosti, prav tako osrednjemu umetniku tega gibanja Andyju Warholu, katerega slogu in tehniki se s svojim ustvarjanjem želim približati. Zato sem popart podrobneje predstavila, opisala njegov razvoj in predstavila prevladujoče umetnike. V nadaljevanju opisujem življenje, delo in avtoportrete Andyja Warhola kot najbolj poznanega in priznanega avtorja tega gibanja. Teoretični del sklenem s poglavjem o fotografiji v povezavi s klasičnimi likovnimi tehnikami, iz česar izhaja praktični del mojega diplomskega dela. Ta obsega najprej razlago posameznih likovnih tehnik in nato opis njihovih kombinacij, ki sem jih uporabila pri izdelavi avtoportreta, vse to z opisom lastnih primerov. Na koncu tudi predstavljam in ovrednotim svoje likovne izdelke.
Ključne besede: avtoportret, abstraktni ekspresionizem, popart, Andy Warhol, risba, fotografija, kolaž, sitotisk
Objavljeno v DKUM: 14.05.2014; Ogledov: 1674; Prenosov: 282
Celotno besedilo (3,84 MB) |
9. OPREMA GRADU MURETINCIKarmen Muhič, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Oprema gradu Muretinci je bilo napisano kot sistematičen pregled opreme grajske kapele svete Ane v križniškem gradu v Muretincih. Predstavljena je kratka zgodovina gradu v Muretincih, njegova arhitektura in oprema, ki spada v kapelo. Želeli smo ugotoviti, v kakšnem stanju je kapela danes, kako je bila opremljena ob izgraditvi, kako se je skozi stoletja spreminjala, koliko inventarja je ohranjenega iz baročnega obdobja, v katerem je bila kapela zgrajena in v kakšnem stanju je njena oprema sedaj. Pregledali smo stare fotografije in druge vire, s pomočjo katerih smo ugotovili, katera umetniška dela so del inventarja kapele. Kapelo in inventar smo fotografirali, opisali in opredelili sedanje stanje kapele in inventarja. Skozi raziskovanje smo prišli do zaključkov da so se ohranila vsa pomembna umetniška dela, med katera spadajo oltar, pripadajoča kiparska in slikarska dela ter dve sliki. Ugotovili smo, da je kapela z opremo v postopku restavriranja, in je skupaj z inventarjem, ki se je ohranil, v zelo dobrem stanju. Žal pa smo ugotovili, da je nekaj inventarja izgubljenega, posebej velja omeniti kiparska dela z oltarja.
Ključne besede: Grad Muretinci, nemški viteški red, baročna oprema kapele, baročno kiparstvo, baročno slikarstvo
Objavljeno v DKUM: 20.09.2013; Ogledov: 2281; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,98 MB) |
10. UMETNOSTNA NAROČILA GROFOV CELJSKIH NA OBMOČJU SEVEROZAHODNE HRVAŠKETea Plaftak, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava umetnostna naročila grofov Celjskih na območju severozahodne Hrvaške s poudarkom na sakralni arhitekturi. Zaradi boljšega razumevanja teme je na začetku predstavljena kratka zgodovina grofov Celjskih in njihov odnos do pavlincev. Sledi kratka predstavitev zgodovinskih dogajanj na prostorih današnjega Medmurja pred prihodom Celjskih, za tem pa še opredelitev bivanja grofov Celjskih na prostoru severozahodne Hrvaške, med drugim tudi posesti v lasti družine Celjskih. To je pomembno za kontekst nastanka sakralnih objektov po njihovem naročilu. Sledi predstavitev umetnostnih naročil na območju severozahodne Hrvaške. Pavlinski samostan v Lepoglavi je bil zgrajen kot eno izmed prvih naročil grofov Celjskih in je povezan s tako imenovano parlerjansko gotiko na Hrvaškem in v Sloveniji. Pavlinski samostan Sv. Jelene (Helene) v Šenkovcu je nastal nekaj let pred prihodom Celjskih, največji posegi na samostanu pa so bili izvedeni v času njihovega bivanja v Medmurju. Tretje pomembno naročilo je bila nekdanja cerkev sv. Mihaela v Mihovljanu. Za lažje razumevanje bom pri vsaki od sakralnih stavb predstavila tudi kratko zgodovino le-te in upodobitve stavbe na slikah. Ker je od večine naštetih stavb danes ostalo zelo malo, se bom v svojem raziskovanju naslonila predvsem na arhivske vire ter fragmente iz obdobja, ko so le-ti nastali. Poskusila bom med seboj primerjati obstoječe primere in v njih najti značilnosti istega ali podobnega stila. S tem bom tudi odprla vprašanje avtorstva, s katerim se v zadnjem času ukvarja veliko raziskovalcev.
Ključne besede: Grofje Celjski, Medmurje, samostan Sv. Jelene v Šenkovcu, cerkev Sv. Mihaela v Mihovljanu, pavlinski samostan Lepoglava, pavlinci, pavlinski samostan, gotika, arhitekturna plastika, parlerjanske delavnice
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 1700; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,54 MB) |
