SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRTOVANJE IN IZVEDBA LIKOVNIH DELAVNIC NA TEMO OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE
Robert Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Muzejska pedagogika, ki izvaja vzgojno—izobraževalno delo v muzejih, poleg različnih oblik dela največkrat izvaja tudi razne oblike likovnega ustvarjanja, vezanega na problematiko razstave oziroma muzejskega okolja. Namen diplomskega dela je predstaviti načrt pouka likovnih delavnic na temo ohranjanja kulturne dediščine v Muzeju na prostem Rogatec. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo predstavili izhodišča za predstavitev pojma kulturna dediščina, vrste kulturne dediščine, njeno ohranjanje in obnavljanje. Spoznali smo različne materiale, tehnike in tehnologije, ki so se uporabljale v tradicionalni likovni umetnosti. V praktičnem delu so učenci ustvarjali na temo ohranjanja kulturne dediščine, kjer je uvodna motivacija izhajala iz problemov varstva kulturne dediščine. V prvem delu smo izdelali makete novih prostorskih tvorb, ki bi lahko bile na mestu muzeja, če se tradicionalna arhitektura muzejskega kompleksa ne bi bila ohranila. V drugem delu smo okrasili fasade izdelanih maket. Z raziskavo smo potrdili možnosti izvedbe likovnih delavnic na temo ohranjanja kulturne dediščine.
Ključne besede: • kulturna dediščina, • muzejska pedagogika, • likovne delavnice, • varovanje kulturne dediščine, • Muzej na prostem Rogatec.
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 1858; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (7,70 MB)

2.
OGLED RAZSTAVE SLIKARJA VENA PILONA S POMOČJO UČNIH LISTOV
Urška Harej, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo povezali delovanje šole in galerije. Obe ustanovi imata v družbi izobraževalno vlogo, ena sicer formalno, druga pa neformalno, ampak zato nič manj pomembno. Vez med njima je muzejska pedagogika, ki izhaja iz šolske pedagogike. Podrobneje smo si ogledali cilje, načine, metode in oblike dela v galerijah in muzejih. V naslednjem poglavju nas je zanimalo doživljanje in vrednotenje umetniških del pri likovni dejavnosti. Tu smo se dotaknili temeljnih področji učenčeve osebnosti ter likovnega vrednotenja. Uvod v praktičen del diplomske naloge je poglavje o slovenskem ekspresionističnem slikarju Venu Pilonu. Njegov opus je bogat in raznolik; slikarstvo, grafika, risba, fotografija in nekaj kiparskih del. Veliko teh del hrani Pilonova galerija v Ajdovščini, kjer je tudi umetnikova stalna razstava. Ta nam je bila v izziv, da zanjo oblikujemo pedagoški program, ki bo učence od 6. do 9. razreda na drugačen način popeljal skozi razstavo. Ukvarjali smo se s problemom aktivnega vključevanja učencev v ogled stalne razstave Vena Pilona in s spodbujanjem njihovega opazovanja. Ogledano razstavo smo poskušali smiselno povezati s programom predmeta likovna vzgoja, ki ga predpisuje sedanji učni načrt. Pri oblikovanju dejavnosti smo se poskušali držati nekaterih spoznanj likovnogalerijske prakse ter vedenj iz področja doživljanja likovnih del ter njihovega vrednotenja. Oblikovali smo učne liste z nalogami, ki so vezane na razstavljena likovna dela. Ti od učencev zahtevajo raziskovanje, opazovanje, primerjanje, interpretacijo, razstavljenih likovnih del. Učne liste smo v praksi preverili, ter pri nejasnostih naredili popravke. Delo v galeriji smo zaokrožili pri uri likovnega pouka v razredu kjer smo, na temo videnega, izdelali še likovno nalogo. Po izvedbi obeh delov programa, v galeriji in v šoli, smo ugotovili, da je mogoče učence aktivno vključiti v ogled razstave slikarja Vena Pilona in z učnimi listi spodbuditi njihovo opazovanje, ter oblikovati likovne naloge, ki povezujejo aktualni učni načrt z ogledano razstavo.
Ključne besede: likovna umetnost, muzejska pedagogika, likovna dejavnost, Veno Pilon, učni listi
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1532; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (85,88 MB)

3.
DINAMIKA LINIJE IN BARVA
Saša Oder, 2010, diplomsko delo

Opis: Risba je osnova v vseh ustvarjalnih postopkih, lahko pa obstaja tudi sama zase. V umetnostni zgodovini so nastajale risbe različnih likovnih umetnikov; nekatere so bile pripravljalne, pogosto pa so bile tudi finalne. Vse se med seboj razlikujejo, ne le po motivu in po risarskem materialu, pač pa jih ločujemo tudi po karakterju linije, ki neko risbo zarisuje. Umetniki skozi zgodovino, predvsem pa v 20. stoletju, v risbo vedno bolj vključujejo tudi barvo. Ta lahko risbo poživi in jo naredi atraktivnejšo, a mora biti v njej drugotnega pomena, saj je glavna linija. Zato za risbo uporabljamo predvsem transparentno akvarelno barvo. Tudi glede na izraz obstaja več vrst risb. Za to diplomsko delo je bistvenega pomena kroki, ki ga prav tako uvrščamo med samostojne in finalne umetniške risbe. Zato so v praktičnem delu predstavljeni krokiji, v katerih poleg linije s trdim risarskim materialom gibanje figure prikazuje tudi linija z akvarelom.
Ključne besede: risba, risarske tehnike, linija, zgodovina risbe, kroki, barva, Auguste Rodin.
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 2695; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (4,55 MB)

4.
ZNAMENJA IN KAPELICE V STUDENIŠKI IN MAKOLSKI ŽUPNIJI
Patricija Žnidar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so bila obravnavana znamenja in kapelice v studeniški in makolski župniji, ki doslej v literaturi še niso bile natančno popisane in opredeljene. Namen diplomskega dela je preučiti ter izdelati natančen topografski popis znamenj in kapelic v studeniški in makolski župniji; preučiti njihovo arhitekturo ter njihovo slikarsko in kiparsko opremo; ikonografsko opredeliti različne tipe Kristusa in Marije; poudariti pomen in izbor upodobitev svetnikov, ki se nahajajo v znamenjih. Namen diplomskega dela je tudi raziskati provenienco kipov in slik višje umetniške kakovosti. Popis kulturnozgodovinskih objektov se je opiral na tipologijo, ki jo je v strokovno literaturo uvedel Marijan Zadnikar. Lokacija se je določila glede na kraje in hišne številke. Opis je potekal po določeni metodologiji. Ugotovljeno je bilo, da je največ kapelic na tem območju zaprtega tipa, ki so jih iz raznih razlogov večinoma postavili lastniki zemljišč. Najpogostejši vzrok je bila zahvala za uslišane prošnje ob boleznih, vrnitvi iz vojske in drugih srečnih dogodkih. Predvideva se, da so kipe višje kakovosti, ki se nahajajo v Studenicah, postavile dominikanke ob praznovanju petstoletnice samostana. Več del v kapelicah in znamenjih je kiparskih kot slikarskih. Tukaj gre izpostaviti Lurško Mater Božjo, tj. tip, ki se najpogosteje pojavlja v kiparskih in tudi slikarskih delih. Poleg Lurške Marije se pojavlja še tip Brezmadežne, Marije Kraljice in Marije z Jezusom ter Srca Marijinega. Od Kristusov bi izpostavila tip »hrvaškega Kristusa« in Kristusa v ječi. Od slikarskih del je največ naslikanih svetniških podob.
Ključne besede: Ključne besede: drobna arhitektura, znamenja, kapelice, župnija Studenice, župnija Makole, slikarsko okrasje, kiparsko okrasje.
Objavljeno: 11.04.2012; Ogledov: 1837; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (11,22 MB)

5.
JAVNA PLASTIKA V MARIBORU IN LJUBLJANI MED LETOMA 1991 IN 2011
Špela Kobal, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so najprej izpostavljena dejstva o spomenikih, skulpturah, kipih in javni plastiki nasploh ter kaj razumemo pod temi termini in kakšna je razlika med njimi. Na kratko je predstavljena zgodovina in razvoj slovenskega kiparstva, ki je osnova za razumevanje kasneje odkrite javne plastike. Diplomsko delo prikazuje obstoječo javno plastiko, nastalo v letih med 1991 in 2011. Izpostavlja kulturni problem na področju kiparstva in s tem povezane javne plastike v času samostojne Slovenije. V tem času se je v primerjavi s preteklimi umetnostnimi obdobji odkrilo zelo malo javnih plastik, ki so nujne za spodbujanje in razumevanje sodobne kulture. V zadnjem delu diplomske naloge primerjam javne plastike med Mariborom in Ljubljano. Poglabljam se v razlike med tematikami nastalih javnih plastik, uporabljenimi materiali in predvsem njihovo pomembnostjo v okolju, znotraj katerega so postavljene. Rezultat diplomskega dela je popis, opis in analiziranje javnih plastik, ki so bile postavljene med letoma 1991 in 2011 na območju Maribora in Ljubljane. To področje je bilo doslej zelo slabo raziskano in opisano v obstoječi literaturi in fotografskih zapisih. V zaključku poudarjam pomembnost javne plastike in njen vpliv na rast kulture v okolju, v katerem je postavljena.
Ključne besede: javna plastika, javni spomeniki, javne skulpture, sodobna javna plastika, samostojna Slovenija, obdobje v letih med 1991 in 2011
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1209; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

6.
FRAGMENTI STENSKE POSLIKAVE JANEZA AKVILE IZ STARE ŽUPNIJSKE CERKVE V TURNIŠČU
Gorazd Bence, 2012, diplomsko delo

Opis: Kljub temu, da je stara župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Turnišču dobro znan spomenik gotskega stenskega slikarstva, se zahvaljujoč zanimanju številnih raziskovalcev vrednotenje njenega umetnostnozgodovinskega konteksta venomer dopolnjuje. Del k temu predstavljajo tudi »ponovno odkriti« fragmenti Akvilove stenske poslikave, ki so bili sneti ob zadnjih večjih konservatorsko-restavratorskih delih v sedemdesetih letih 20. stoletja. Od takrat pa so bili shranjeni v depojih Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani. Danes jih hrani Pomurski muzej v Murski Soboti. Gre za t. i. fragment s svetniškimi glavami in fragment z arhitekturnim členom iz prizora Marijine smrti in pogreba, ki sta se nahajala ob srednji konzoli južne stene prezbiterija, in z južne zunanjščine cerkvene ladje snet del monumentalne upodobitve svetega Krištofa. Ob že znanih fragmentih, uničene donatorske podobe dolnjelendavskih Bánfijev in Marije z Jezusom iz Narodne galerije v Ljubljani, predstavljajo slednji pravo novost, ki jim je do sedaj zaradi premajhne pričevalnosti in nedostopnosti bilo namenjeno razmeroma malo pozornosti. Diplomsko delo jih v smislu ikonografske rekonsktrukcije vpenja v izrazito domišljeno shemo stenske poslikave v turniški cerkvi.
Ključne besede: s. ž. c. v Turnišču, Janez Akvila, fragmenti stenske poslikave, Marijanska ikonografija, sveti Krištof, donatorska podoba Ladislava Bánfija, tretja četrtina 14. stoletja
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1278; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)

7.
JAVNI SPOMENIKI V CELJU PO LETU 1991
Nuša Koritnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z umetnostnozgodovinskega vidika obravnava javne spomenike v Celju, ki so bili postavljeni po letu 1991. Za pojasnitev teme je predstavljeno samo mesto Celje in njegova zgodovina, razloženo je tudi kiparstvo v izbranem obdobju, definiran je pojem javnega spomenika. Predstavljeni so štirje spomeniki: spomenik Antonu Martinu Slomšku (delo kiparke Karle Bulovec Mrak), ki se nahaja na Slomškovem trgu, obeležje slovenske osamosvojitve, ki ga je izdelal Franc Purg in se nahaja na Trgu svobode poleg Savinškovega spomenika NOB, spomenik Almi Karlin, ki je bil postavljen na Krekovem trgu, trenutno pa je zaradi obnovitvenih del trga deponiran ter spomenik Josipu Pelikanu na Trgu Celjskih knezov. Avtor slednjih dveh je kipar Vasilije Četković. Spomeniki so popisani, opisani, navedena je njihova lokacija, predstavljene so upodobljene osebe oziroma dogodki, prav tako tudi avtorji obravnavanih spomenikov. Spomeniki so razvrščeni kronološko, za boljšo vizualizacijo je dodano tudi slikovno gradivo. Diplomsko delo se dotakne tudi vprašanja kvalitete spomenikov in odzivov publike na postavitev teh del.
Ključne besede: javni spomenik, Anton Martin Slomšek, osamosvojitev Slovenije, Alma Karlin, Josip Pelikan, kiparstvo
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1648; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

8.
OLTARJI V MARIBORSKI FRANČIŠKANSKI CERKVI SV. MARIJE MATERE USMILJENJA
Nataša Radanovič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen natančen opis in analiza vseh osmih oltarjev, vključno s kiparskimi deli na oltarjih, ki se nahajajo v baziliki Marije Matere usmiljenja v Mariboru, ter oltar postavljen v kapeli. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki vključuje natančen umetnostno zgodovinski opis vseh obravnavanih oltarjev, materialno sestavo, ikonografsko določitev in opis kiparskih del ter slogovno opredelitev kiparskih del. Raziskovalna naloga temelji predvsem na terenskem delu in na natančnem opazovanju, izvedenim tekom pisanja naloge. Na koncu naloge so vključene končne ugotovitve, do katerih sem prišla. Velika zahvala za postavitev bazilike Matere Usmiljenja v Mariboru gre dunajskemu arhitektu Richardu Jordanu, ki je poskrbel, da so vsi elementi, arhitektura, liturgična oprema in stenske poslikave enotne in skladne, ter graškemu kiparju Eduardu Kubovskemu, ki je izdelal skoraj vso oltarno plastiko.
Ključne besede: mariborska frančiškanska cerkev, Marija Mati usmiljenja, bazilika, Mihael Napotnik, Richard Jordan, Eduard Kubovsky, oltarno kiparstvo, oltarna arhitektura.
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 1260; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

9.
KIPARSKA DELA NA HISTORISTIČNIH ZGRADBAH V MARIBORU
Nika Vaupotič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava arhitekturno plastiko na historističnih zgradbah v Mariboru, pri tem se osredotoča na figuralno arhitekturno plastiko, tj. kipe in reliefe, omenjena pa je tudi dekorativna arhitekturna plastika. Zaradi boljšega razumevanja teme je na začetku predstavljeno obdobje historizma in pojasnitev pojma arhitekturna plastika. Sledi predstavitev desetih izbranih historističnih zgradb in opis kiparskih del, ki se pojavljajo na fasadah teh zgradb: Slovensko narodno gledališče Maribor (1864), Pošta Maribor (1894), Prva gimnazija Maribor (1871─1873), Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor (1913/14─1916), OŠ bratov Polančičev Maribor (1895), OŠ Prežihovega Voranca Maribor (1905), gospodarsko stanovanjsko poslopje (1896) na Partizanski c. 77, večstanovanjska hiša (1899) na vogalu Aškerčeve ul. 2 in Ul. Heroja Staneta 18, Friedrigerjeva vila oz. vila Transilvanija (1910) na Mladinski ul. 45 (1927) ter stanovanjska vila na Kosarjevi ul. 41. Diplomsko delo se osredotoča na prepoznavanje in interpretacijo kipov in motivov, upodobljenih na reliefih, ter na povezovanje teh kiparskih del z vlogo oz. funkcijo posamezne stavbe ali njenim naročnikom. Nadalje ugotavlja stanje raziskav in primerja mariborsko historistično arhitekturno plastiko z ostalimi po Sloveniji. Dotika se tudi vprašanja avtorjev in izvajalcev kiparskih del ter morebitnih vzorov.
Ključne besede: arhitekturna plastika, historizem, Prva gimnazija Maribor, Pošta Maribor, Slovensko narodno gledališče Maribor, vila Transilvanija, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, OŠ Prežihovega Voranca Maribor, OŠ bratov Polančičev Maribor, večstanovanjska hiša, gospodarsko stanovanjsko poslopje, stanovanjska vila
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1054; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

10.
UMETNOSTNA NAROČILA GROFOV CELJSKIH NA OBMOČJU SEVEROZAHODNE HRVAŠKE
Tea Plaftak, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava umetnostna naročila grofov Celjskih na območju severozahodne Hrvaške s poudarkom na sakralni arhitekturi. Zaradi boljšega razumevanja teme je na začetku predstavljena kratka zgodovina grofov Celjskih in njihov odnos do pavlincev. Sledi kratka predstavitev zgodovinskih dogajanj na prostorih današnjega Medmurja pred prihodom Celjskih, za tem pa še opredelitev bivanja grofov Celjskih na prostoru severozahodne Hrvaške, med drugim tudi posesti v lasti družine Celjskih. To je pomembno za kontekst nastanka sakralnih objektov po njihovem naročilu. Sledi predstavitev umetnostnih naročil na območju severozahodne Hrvaške. Pavlinski samostan v Lepoglavi je bil zgrajen kot eno izmed prvih naročil grofov Celjskih in je povezan s tako imenovano parlerjansko gotiko na Hrvaškem in v Sloveniji. Pavlinski samostan Sv. Jelene (Helene) v Šenkovcu je nastal nekaj let pred prihodom Celjskih, največji posegi na samostanu pa so bili izvedeni v času njihovega bivanja v Medmurju. Tretje pomembno naročilo je bila nekdanja cerkev sv. Mihaela v Mihovljanu. Za lažje razumevanje bom pri vsaki od sakralnih stavb predstavila tudi kratko zgodovino le-te in upodobitve stavbe na slikah. Ker je od večine naštetih stavb danes ostalo zelo malo, se bom v svojem raziskovanju naslonila predvsem na arhivske vire ter fragmente iz obdobja, ko so le-ti nastali. Poskusila bom med seboj primerjati obstoječe primere in v njih najti značilnosti istega ali podobnega stila. S tem bom tudi odprla vprašanje avtorstva, s katerim se v zadnjem času ukvarja veliko raziskovalcev.
Ključne besede: Grofje Celjski, Medmurje, samostan Sv. Jelene v Šenkovcu, cerkev Sv. Mihaela v Mihovljanu, pavlinski samostan Lepoglava, pavlinci, pavlinski samostan, gotika, arhitekturna plastika, parlerjanske delavnice
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 863; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici