| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv ionske moči na oksidacijo askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom
Metka Vidic, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na eksperimentalnem delu. Izvedli smo eksperiment oksidacije askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom. Ugotavljali smo vpliv ionske moči na hitrost kemijske reakcije. Eksperimentalno delo je potekalo od marca do maja 2012 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, in sicer v laboratoriju za fizikalno kemijo in v laboratoriju za analizno kemijo. Potek kemijske reakcije smo spremljali s spektrofotometričnimi meritvami. Pri valovni dolžini 419 nm smo merili spreminjanje absorbance heksacianoferatnega(III) iona. Ker smo želeli ugotoviti, kako ionska moč vpliva na potek izbrane kemijske reakcije, smo reakcijo izvedli v raztopinah z različnimi koncentracijami natrijevega nitrata ter pri konstantnem pH-ju in temperaturi. Meritve smo opravili s pomočjo Cary 1 UV-Vis spektrofotometra. Vsako K3[Fe(CN)6]-NaNO3 raztopino smo posebej zmešali s H2Asc-HNO3-EDTA raztopino v razmerju 1:1. Meritve absorbance Fe〖(CN)〗_6^(3-) smo uporabili za izračun realne vrednosti konstante reakcijske hitrosti pri konstantnem pH-ju in temperaturi ter pri različnih ionskih močeh raztopine. S pomočjo Debye-Hückel zakona smo nato izračunali konstanto reakcijske hitrosti pri neskončni razredčitvi, ki je neodvisna od ionske moči. Prišli smo do zaključka, da povečana ionska moč pospeši hitrost izbrane reakcije. Ugotovili smo, da so večje opazovane konstante reakcijskih hitrosti pri večji ionski moči. Tako smo z eksperimentom pokazali, da v raztopinah z višjo koncentracijo natrijevega nitrata oksidacija askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom poteka hitreje. Vrednost Z1Z2, ki sta naboja ionov, ki sodelujeta v hitrost določujoči stopnji reakcije, smo dobili 3,04, kar je zelo blizu teoretične vrednosti 3.
Keywords: heksacianoferatni(III) ion, askorbinska kislina, ionska moč, kemijska kinetika, spektrofotometrija
Published: 27.09.2012; Views: 1966; Downloads: 88
.pdf Full text (1,62 MB)

2.
VPLIV PREKOMERNEGA GNOJENJA IN SLANIH TAL NA FOTOSINTETSKO UČINKOVITOST LONČNICE TRADESCANTIA FLUMINENSIS
Metka Vidic, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obsega raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti posledice povečane koncentracije soli v tleh in posledice prekomernega gnojenja na rastline. Raziskavo smo izvajali v laboratoriju Oddelka za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko. Za proučevano vrsto smo izbrali vrsto Tradescantia fluminensis. Ker je fotosinteza eden pomembnejših procesov, ki poteka v rastlinah, in je v veliki meri odvisna od zunanjih dejavnikov, smo se odločili, da bomo posledice na rastlinah spremljali z merjenjem maksimalnega kvantnega izkoristka PS II in vsebnosti klorofila v listih (vrednosti SPAD). Meritve smo opravljali dnevno, in sicer med 5. 3. in 10. 4. 2012. Uporabili smo sodobne ekofiziološke naprave, in sicer smo merili maksimalni kvantni izkoristek PS II z napravo Handy PEA (Hansatech, Norfolk, Anglija), vrednosti SPAD pa smo merili z napravo SPAD – 502 (Konica Minolta, Osaka, Japonska). Poleg teh meritev smo tedensko spremljali tudi izbrane morfološke značilnosti proučevanih rastlin. Tako smo merili dolžino celotnega glavnega poganjka, dolžino zadnjega (najmlajšega) internodija, dolžino in širino prvega polno razvitega lista in šteli liste. Pri štetju listov smo razlikovali med zelenimi listi, listi s suho konico, listi s suhim robom in suhimi listi. V raziskavo smo vključili deset klonov rastline vrste Tradescantia fluminensis. Štiri rastline smo izpostavili povečanim koncentracijam soli v tleh, štiri smo izpostavili prekomernemu gnojenju, dve pa sta nama služili kot kontrolni rastlini. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da oba zunanja dejavnika (tako slanost kot prekomerno gnojenje) negativno vplivata na fotosintetsko učinkovitost rastlin in s tem tudi na njihovo rast. Negativne posledice so se hitreje pokazale pri rastlinah, ki so bile izpostavljene slanosti.
Keywords: prekomerno gnojenje, slanost, stres, fluorescenca klorofila, vrednosti SPAD, morfološke značilnosti
Published: 03.07.2012; Views: 1799; Downloads: 250
.pdf Full text (1,57 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica